Hiša Krašovca z večmilijonskimi hipotekami

Velika hiša v Rogaški Slatini, v kateri živita zakonca Jana in Erih Krašovec, direktor podjetja Keros in brat Mirka Krašovca, nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije, je bila obnovljena, manjka le fasada, toda le še vprašanje časa je, kdaj se bodo člani družine Krašovec morali iz nje izseliti. V resnici sploh ni več v lasti zakoncev Krašovec (vsak po polovici), saj je okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah že izdalo sklep o izvršbi.

Vse od 5. decembra 2005 do 20. maja letos je bilo na sicer povsem običajno podeželsko hišo vknjiženih že sedem hipotek v rekordnem skupnem znesku 5.835.353,80 evra. Med upniki je podjetje Merkur – trgovina in storitve. Prva terjatev Merkurja, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo 5. decembra 2005, znaša 856.102 evra, druga terjatev je 400.000 evrov; vpisana je bila 17. maja 2011. Sledi prva terjatev Abanke Vipe, d. d., v višini 309.334,17 evra z zakonitimi zamudnimi obrestmi s pripadki; vpisana je bila 8. decembra 2011. Druga terjatev Abanke znaša 1.778.535,02 evra z zakonskimi zamudnimi obrestmi in je bila vpisana 28. novembra 2012. Tej je 24. marca 2013 sledila še tretja v višini 931,76 evra. Daleč najbolj radodarna je bila BKS Bank AG, ki uveljavlja eno terjatev v višini 2.179.698,95 evra, vpisano 17. 5. 2012, ter drugo v višini 279.593,79 evra s pripadki, vpisano 22. novembra 2011. 20. maja 2013 je bila vknjižena še hipoteka SKB Banke, d. d., v višini 31.158,11 evra. Zadnja v nizu izvršb je bila dana s sklepom okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah 17. maja 2013.

Erih Krašovec, lastnik povsem propadlega podjetja Keros, se je še pred trinajstimi leti lahko pohvalil s poslovnimi uspehi. Družinsko podjetje za proizvodnjo cementnih izdelkov in trgovino, ki je začelo poslovati leta 1990, v njem pa so bili le trije zaposleni, se je desetletje kasneje uvrstilo med slovenske gazele. V njem je bilo zaposlenih že devetdeset ljudi, ves ustvarjeni dobiček pa naj bi namenili za investicije. Zaradi kakovostne ponudbe in konkurenčnejših cen se je podjetje združilo v interesno združenje Mreža Trading, v katerem so bili takrat še Kovinotehna, Tuš in Mercator. Da podjetju ne bo uspel načrtovani razcvet, se je potrdilo s prvim posojilom Merkurja v višini 856.102 evra 2005., potem so bili novi, še večji krediti. V letu 2012 je prišlo do prisilne poravnave. Potem ko je Abanka zaradi zapadlih obveznosti z izvršbo terjala od podjetja 1,8 milijona evrov, je postajalo vedno bolj jasno, da bo Erih Krašovec moral prodati podjetje, še pred prodajo pa bi se moral izseliti tudi iz družinske hiše, nad katero visijo večmilijonske hipoteke.