V oddaji nam je predstavil kronološki potek zadnjega meseca, zadnje podatke testiranj in razmere v katerih so v tem času delovali. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo med zaposlenimi kar nekaj okuženih, a so tisti, ki so bili zdravi, morali ob pomoči nekaterih prostovoljcev vseeno opraviti vsa potrebna vsakodnevna dela pri skrbi za stanovalce.
Delali so in še vedno delajo v komajda še vzdržnih razmerah. Ob visoki zunanji temperaturi, ob dejstvu, da zaradi prenašanja virusa iz oddelka na oddelek ne smejo delovati klime, ob tem, da so dobršen del delovnega procesa zaposleni oblečeni v zaščitna oblačila (t.i.skafandre), si lahko predstavljamo, v kakšnih razmerah delajo zaposleni in živijo stanovalci doma. Za nameček so morali tudi vsi zaposleni odpovedati dopust ali ga predčasno prekiniti in se vrniti na delo.
Pojavlja se tudi problematika okrog financiranja dodatne zaščitne opreme, plačevanja nadur in še marsikateri drugi strošek se je pojavil in bo zaradi preklica epidemije povsem verjetno na plečih doma. Povejmo še, tudi avtor te oddaje sem o tem z direktorjem opravil več intervjujev, da v domu že dolga leta opozarjajo, da je stavba v kateri deluje dom in je bil nekoč dijaški dom, neprimerna. Že več let imajo zakupljeno zemljišče in vse potrebne načrte za izgradnjo novega, sodobnejšega doma starejših, a tako kot je pri nas v navadi, vedno pri državnih političnih odločevalcih naletijo na gluha ušesa.
Delali so in še vedno delajo v komajda še vzdržnih razmerah. Ob visoki zunanji temperaturi, ob dejstvu, da zaradi prenašanja virusa iz oddelka na oddelek ne smejo delovati klime, ob tem, da so dobršen del delovnega procesa zaposleni oblečeni v zaščitna oblačila (t.i.skafandre), si lahko predstavljamo, v kakšnih razmerah delajo zaposleni in živijo stanovalci doma.
Kopušar je predstavil tudi svoje mnenje glede tega, kaj storiti z obolelim z virusom covid- 19. Treba je vedeti, da domovi za starejše, kot nam pove Kopušar, niso bolnišnice: „Glede na našo izkušnjo se pridržujem mnenju in stališču skupnosti socialnih zavodov, ki ves čas opozarja na to, da bi bilo potrebne za okužene stanovalce zagotoviti neke zdravstvene ustanove zunaj doma z ustrezno medicinsko opremo in usposobljenim kadrom.“
Če si recimo stanovalec zlomi kolk, je premeščen v ustrezno bolnišnico, kjer poskrbijo zanj. Zakaj ni tako tudi v primeru, ko nekdo zboli za virusom in je zelo verjetno, da bo zaradi tega okužil še koga drugega. Zakaj ni takoj prestavljen v neko zdravstveno ustanovo, ne šele potem, ko je njegovo zdravje močno ogroženo in pred tem nehote okuži še nekaj sostanovalcev.
To se dogaja tudi zaradi tega, ker kot rečeno, domovi nimajo ustrezne medicinske opreme, ne usposobljenega kadra za tovrstne primere, niti ne dovolj primernih izolacijskih prostorov, kamor bi premestili okužene. Ker je tako kot je, ob okužbi domovi hitro zaprejo tudi vhodna vrata, prepovedo obiske, kar še dodatno povzroči stisko tako stanovalcev kot svojcev, ki svoje mame, očete in druge sorodnike ne morejo tudi po več mesecev obiskati.
V drugem delu oddaje smo gostili tudi hrastniškega župana Marka Funkla, ki je podal še svoj pogled na dogajanje v domu, predstavil dolgoletne od države neuslišane želje po izgradnji novega, sodobnejšega doma starejših in tudi par besed o ukrepih, ki jih je v tem času sprejela občina na celotnem področju te v zadnjem času zelo znane občine. „Danes je prioriteta številka ena v državi predvsem urediti dolgotrajno oskrbo starejših,“ nam za konec še pove župan. Besede, ki si jih je vredno zapomniti in v tej smeri takoj ukrepati. Več pa si lahko ogledati v oddaji.
