Če ne bo predsednik, bo Šarec ostal v državni politiki? "Bom še kakšno kdaj rekel."

Med drugim sta se zavzela za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, za spoštovanje referendumskih odločitev, tudi o omejitvi nedeljskega dela trgovin, in za spremembe v zdravstvu.

Kandidata se nista mogla izogniti vprašanjem o zadnjih dogodkih na otroški kardiologiji. Pahor je zavrnil očitke, da se ni bolj odločno zavzemal za ureditev razmer. Kot je še dejal, se je v svojem mandatu nasploh veliko ukvarjal s področjem zdravstva.

Šarec pa ocenjuje, da bi bilo treba odločneje poseči v to problematiko, saj nakazuje popolno odsotnost vodenja. Sam bo zagotovo "povzdignil glas in povedal, da to ne vodi nikamor," je napovedal.

Na vprašanje, kaj so največje težave zdravstvenega sistema, Pahor odgovarja, da so koristi nekaterih od sedanjega sistema prevelike, da bi uspeli doseči spremembe. A do sprememb po njegovih besedah mora priti, sicer bo sistem propadel. Šarec pa največjo težavo vidi v organizaciji ter "temu, da se vse kupuje prek posrednikov".

Oba sta se zavzela za spoštovanje odločb ustavnega sodišča, tudi na področju financiranja zasebnega šolstva, kjer je ustavno sodišče naložilo izenačenje financiranja javnih programov v zasebnih šolah. Pahor je ob tem priznal, da so njegovi pogledi na to pa tudi na odnose z Vatikanom sicer nekoliko drugačni od stranke SD, ki jo je v preteklosti vodil in ga podpira pri kandidaturi. Prepričan pa je, da zasebno šolstvo in zdravstvo ne ogrožata javnih sistemov, ki pa jih je država dolžna zagotavljati.

Šarec pa je poudaril, da je odločbo treba udejaniti tudi zato, da damo "signal, da spoštujemo sodišča", kar je nujno, če hočemo imeti pravno državo. Ima pa po tem politika možnost spremeniti ustavo, je dejal.

Kandidata sta se opredelila še do nekaterih aktualnih vprašanj. Šarec meni, da je v Sloveniji sto občin preveč, medtem ko Pahor administrativnemu zniževanju števila občin nasprotuje.

Šarec bi bil za to, da država kupi nazaj Mercator, če bi analiza stroškov in koristi pokazala, da se to izplača. Pahor pa meni, da to ne bi bilo v javnem interesu in bi bila to tvegana odločitev. Bi pa sam prodal NLB, medtem ko Šarec meni, da zdaj za to ni pravi čas.

Kot nesprejemljivo sta oba označila skrivanje denarja v davčnih oazah. Pri vprašanju omejitve nedeljskega dela trgovin pa sta oba poudarila, da so se ljudje o tem enkrat že izrekli in bi to voljo ljudstva zakonodajalec moral upoštevati.

Glede prihodnosti EU oziroma mesta Slovenije v njej bi se Pahor odločil za pridružitvi pariško-berlinski iniciativi, ki bo verjetno pomenila tudi fiskalno unijo. O prenosu suverenosti pa bi po njegovem mnenju morali odločati ljudje. Marjan Šarec pa v nemško-francoskem vlaku vidi le gospodarsko povezavo.

Na vprašanje, ali bi Slovenija morala podpisati pogodbo o prepovedi jedrskega orožja, je Pahor odgovoril, da ne, saj smo članica Nata in pogodbe ni podpisala nobena druga članica. Po Šarčevem mnenju pa bi jo morali podpisati, saj ni nujno, da je Slovenija povsem usklajena z zvezo Nato.

Šarec bi si želel, da bi Slovenija priznala Palestino, Pahor pa je spomnil, da velja za naklonjenega Izraelu, je pa tudi sam na srečanju izraelskemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju dejal, da če bo zavračal rešitev dveh držav, ki je edina rešitev za mir na Bližnjem vzhodu, se utegne Slovenija odločiti za priznanje.

Oba kandidata se strinjata z zvišanjem minimalne plače, pri čemer Pahor opozarja, da mora biti zvišanje v korelaciji s produktivnostjo.

Pri vprašanju evtanazije imata oba zadržke in se nista nedvoumno opredelila, sta pa oba za prepoved nošenja burk.

V soočenju so pokazali tudi izjavo predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca, ki je prepričan, da dela dobro in celo razmišlja o tem, da bi se po izteku mandata potegoval za novega. Če bi ga izbirna komisija znova predlagala, ga Pahor, kot je dejal, ne bi znova podprl, saj javnost nima vtisa, da dela dobro. Tudi Šarec je opozoril, da javnost komisiji ne zaupa in da ne more delati dobro, "če je senat razsut".

Ograja na meji po Pahorjevih besedah ni potrebna, saj ima, kot je dejal, obljubo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da bi bila Slovenija v primeru odprtja turške meje za begunce o tem pravočasno obveščena.

Šarec pa se je znova soočil z vprašanjem, ali namerava po predsedniških volitvah, če na njih ne bo uspel, vztrajati v državni politiki. "Verjetno ne bom stal ob strani, bom še kakšno kdaj rekel," je dejal.