očala Svet24.si

»Celo življenje sem poslušala, da bom zaradi ...

zdravnik Svet24.si

Ljubljanski zdravnik naj bi "prodajal" cepilna ...

jevgenij-starkov Svet24.si

FOTO: Medved ga je pojedel vpričo prijateljev

violeta bulc-pl005 Reporter.si

Vrnitev nekdanje evropske komisarke: Violeta Bulc ...

20210603-01063348 Necenzurirano

Pred vrati četrti val, Poklukar pa ne da denarja ...

ashton-kutcher, mila-kunis Odkrito.si

Zvezdnika umijeta otroke šele, ko se na njih ...

Josip Tratnjak Njena.si

Ljubezen na vasi: Josipa dekle prevaralo pred ...

Slovenija

Ljerka Bizilj: Če ne zakuha virus, pa nam življenje popestri Janša (KOLUMNA)

Deli na:
Ljerka Bizilj: Če ne zakuha virus, pa nam življenje popestri Janša (KOLUMNA)

Predsednik vlade Janez Janša - Foto: STA

J. Janša je mladim, volilnim abstinentom in očitno tudi delu svojih zaveznikov »dal vodo«, nič več ne bo tako, kot je bilo! Referendum je bil tako tudi priložnost izpovedati ves svoj srd: na vlado, na virus, na vse, kar jim/nam je preobrnilo življenje v zadnjem letu in pol. Ali bo »prebujenje« trajalo dlje časa in se pokazalo tudi na volitvah? Nekaj vneme, zagrizenosti in upornosti bo gotovo ostalo. Kdo bo pobiral plodove? J. Janša ne, kdo od drugih – pa bodo pokazale najbrž šele volitve.

In kje bi bili zdaj, če bi imeli pred leti tako močno okoljsko vrenje, ko so se odločali za gradnjo Teš 6? Danes se vse vrti okoli »ukradenega denarja« pri gradnji. Kdo pa bo odgovarjal, da se je TEŠ 6 sploh gradila? Kako so takrat kričali politiki – imamo dovolj poceni premoga, ta gradnja je usodna za Šaleško dolino in Slovenijo! Se bo takratni (odstopljeni) ministrici za gospodarstvo Darji Radić kdo kdaj opravičil? Projekt ne bo ekonomsko učinkovit, s tako velikimi sredstvi (prek milijarde evrov) bi ljudem v Šaleški dolini lahko zagotovili bistveno kakovostnejši razvoj, je zaman razlagala ministrica. Kje so bili takrat varovalci okolja?

Kakorkoli, dolgčas nam res ne more biti! Če ne zakuha virus, pa nam življenje popestri J. Janša. Spet je na glas povedal, kaj misli: poboje iranskih političnih zapornikov je treba preiskati. Nastal je cel kraval, Slovenija vodi Svet EU, in kar reče Janša, bi lahko razumeli kot njeno stališče. Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko J. Borrell se je Iranu opravičil oz. pojasnil, da to ni stališče EU. Mednarodni odnosi ne temeljijo vselej na pravičnosti, na temeljnih vrednotah civiliziranega sveta, ampak na pragmatizmu, na moči posamičnih držav … in to gotovo ve tudi J. Janša. Zato je politika vlačuga, velikokrat umazana in zgolj umetnost mogočega. In zdaj nam Iran, evropski ne/delegirani tožilci, STA, madžarski zakon o omejevanju homoseksualnosti krojijo ugled! Denar je sveta vladar, morda bo EU Madžare z njim lahko disciplinirala.

Ugled Slovenije v svetu? Ne vem, po katerih vatlih bi sodili. Dobrodošlo je, da je Bruselj soglasno podprl slovenski načrt za okrevanje in odpornost, tu Janša ni popustil, ko so mu sprva očitali, da preveč namenjamo za infrastrukturo. Vsa Evropa se ni enako razvijala: eni so gradili tudi ceste, v Sloveniji pa smo se prepirali, kje bodo tekle. Zunanji minister Anže Logar je aktiven bolj od domala vseh zunanjih ministrov v zadnjih letih, hvalijo ga javno tudi kadri, ki jih je podedoval, češ da je eden redkih slovenskih zunanjih ministrov, ki ga zunanja politika res zanima; je prvi zunanji minister po letu 2007, ki je obiskal Italijo, in prvi, ki je po letu 2012 obiskal Hrvaško. S sosedi je treba imeti dobre odnose in hkrati znati ohraniti dostojanstvo.

S Hrvati smo v bistvu usodno povezani, če to hočemo priznati ali ne; Slovenci imamo tam prek 130 tisoč nepremičnin, če vse drugo izpustimo. Pred tridesetimi leti je Slovenija računala na Hrvaško, a je pogosto ostala bolj kot ne sama. Dogovor med takrat še republikama, da isti dan razglasita samostojnost, se je izjalovil, ko je Hrvaška to nenapovedano storila dan prej – sicer brez formalnih aktov, Stipe Mesić pa je prav takrat prevzel vajeti jugoslovanskega predsedstva. Ko so tanki jugoslovanske vojske zapeljali na slovenske ulice, je Slovenija računala, da jih bo Hrvaška pred mejo vsaj skušala zaustaviti. To se zgodilo.



Spominjam se tudi, da smo sredi julija 1991 na Brionih čakali srbskega voditelja S. Miloševića, da bi se lahko sestalo predsedstvo Jugoslavije in sprejelo sklep o odhodu jugoslovanske vojske iz Slovenije. Novinarji smo šli na Brione z J. Drnovškom, tam je že bil tudi S. Mesić, s helikopterjem, kar pred hotel, je priletel predstavnik Makedonije V. Tupurkovski, A. Marković, predsednik zvezne vlade, je pridrvel z gliserjem, enako M. Kučan. Zaman. Milošević ni hotel priti. Potem so odločili, da bo seja v Beogradu, in sklep o odhodu vojske je bil le izglasovan. Hrvat S. Mesić je bil edini proti: razložil je, da se je bal, da bo potem vojska »šla nad« Hrvaško. Na žalost se je to tudi zgodilo in bi se seveda v vsakem primeru.

Nam ugled kvari sodelovanje z višegrajsko skupino? Z Madžarsko? Ima močan gospodarski interes v Sloveniji in to velja izkoristiti, seveda premišljeno. Katera vlada je že hotela Madžare vključiti kot soinvestitorje v gradnjo drugega tira? Če J. Janša ni kritiziral Orbanovega diskriminatornega zakona v zvezi s homoseksualnostjo, ga je pa A. Logar. Nekateri namigujejo, da bo J. Janša podobno kot V. Orban brez nadzora nad evropskimi sredstvi (tožilci) ta sredstva preusmeril v »svoje« projekte. Težko, med birokrati, ki imajo dejansko moč, Janša nima zaveznikov ali pa zelo malo; v tridesetih letih je bil vendarle premalo časa na oblasti, da bi si zagotovil potrebno kadrovsko bazo. Lahko pa bi kaj storil, da bi odpravili birokratske ovire, ki si jih sami postavljamo, da bi v Slovenijo prišlo še več evropskih sredstev.

Orbanizacija Slovenije? To že imamo. Dr. M. Avbelj pravi (Reporter), da imamo v Sloveniji avtoritarni levi orbanizem s strani postkomunistične levice, ki ima monopol tudi nad večinskim razmišljanjem. Tega ni mogoče zanikati, a obstoja tudi strah, da ga zamenja avtoritarni desni orbanizem, kar pa desnici ne bo uspelo. Tistih pa, ki se sicer zavzemajo/mo za zmernost in nikakršni orbanizem, jih/nas je, žal, zelo malo.

Izgubljeni referendum, še državni svet se je zarotil proti vladi, ko je izglasoval veto na novelo zakona o nalezljivih boleznih – vlada je morala preložiti tudi glasovanje o zakonu o demografskem skladu. Leta so ga gnetli v različnih koalicijah, nikoli ni uspelo in tudi zdaj ne bo. Vladi je tako ostalo le predsedovanje Svetu EU, vse drugo bo očitno potisnila na stran.

Loading...