Zakon sprejet, tako bo delovala pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Možnosti za zdravljenje bodo morale biti v skladu z zakonom izčrpane. Prav tako bo pravico do prostovoljnega končanja življenja mogoče izkoristiti, če zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno.

Po zakonu se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja.

Dopolnila NSi, po katerem bi se za potrebe zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti kot neposredni in osnovni vzrok smrti navedla samousmrtitev s pomočjo na podlagi zakona, pa niso sprejeli. V NSi so opozorili, da bo v primeru nespremenjenega besedila v evidencah in poročilih o javnem zdravju in obravnavi posameznih bolezni in okvar zdravja prihajalo do izkrivljenih statistik o umrljivosti. Neustrezno bodo namreč prikazovala uspešnost zdravljenja teh bolezni in okvar zdravja.

Zakon sledi lanskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so se volivci odločili, da je potreben zakon, ki bi urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Za je glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti pa 45,11 odstotka.