Poslanca narodnih manjšin imata sicer podpisan sporazum o sodelovanju z vlado, toda na začetku mandata sta obljubila, da ne bosta jeziček na tehnici. Tako Marjana Šarca kot pozneje Janeza Janšo sta za mandatarja podprla šele potem, ko sta oba imela že brez njiju zagotovljeno večino glasov.
Ferenc Horvath in Felice Žiža sta se vzdržala glasovanja o konstruktivni nezaupnici, prav tako nista glasovala ob interpelaciji zoper ministra za kulturo Vaska Simonitija. Pričakovati je, da bosta podobno ravnala tudi ob morebitnih volitvah novega predsednika državnega zbora.
Nova poslanska skupina zelo verjetno ne bo prinesla nove vlade, lahko pa obstoječi zelo zagreni vladanje. Še posebej, če bi Zorčič ostal na čelu parlamenta.
Zorčič je ob izstopu iz poslanske skupine SMC dejal, da bo o njegovi usodi odločal parlament. Običajno je, da predsednik DZ odstopi, kadar se spremeni koalicija, toda v aktualnih razmerah je težko predvideti, katera stran ima več poslancev. Premier Janša neuradno ta položaj ponuja vodji poslanske skupine NSI Jožefu Horvatu, toda njegova izvolitev ni samoumevna.
Dovolj je, da se glasovanja vzdržita oba poslanca narodnih manjšin ali pa dva druga poslanca. Glasovanje je sicer tajno, a je verjeti, da bo koalicija strogo nadzorovala glasovnice vseh svojih poslancev.
Nova poslanska skupina zelo verjetno ne bo prinesla nove vlade, saj opozicija še vedno nima 46 glasov, lahko pa obstoječi zelo zagreni vladanje. Še posebej, če bi Zorčič ostal na čelu parlamenta, saj bi bil v tem primeru ta položaj v rokah opozicije. Na podlagi te moči pa bi si lahko Zorčič pridobil zaupanje volivcev za ustanovitev nove SMC, ki bi jo lahko zgradil na pogorišču sedanje SMC, ki z Zdravkom Počivalškom na čelu pristaja v desnosredinski povezavi pod okriljem SLS Marjana Podobnika. A tudi Zorčičeva stranka bi bila sama najbrž prešibka za samostojen nastop na volitvah in bi se verjetno povezala s programsko sorodno SAB in tistim, kar bo ostalo od Desusa.
