Rekordna je bila tudi udeležba; v dveh dnevih je skupaj teklo 22.556 ljudi, od tega v nedeljo 9188 na 21 in 42 km, 6100 pa na 10 km.
Med atletinjami je Ronojova (2:29:16) premagala Etiopijko Kedir Rehimo (2:32:29) in rojakinjo Agnes Mutane (2:33:34). Lucija Krkoč je na sedmem mestu (2:49:11) zabeležila najboljšo slovensko uvrstitev.
Slovenec Rok Puhar (1:07:41) in Britanka Eleanor Davis (1:17:52) sta zmagala na 21 km. Puhar je s tem osvojil tudi slovenski naslov v polmaratonu, med atletinjami pa je ta pripadel Neji Kršinar (1:19:23), ki je bila skupno druga. Tretja je bila Erika Bagatin iz Italije (1:21:38). Med atleti je bil drugi Britanec Andrew McLeod (1:09,50), tretji pa Italijan Giovanni Iommi (1:12:47).
Slovenska atleta Maruša Mišmaš in Blaž Grad sta ubranila lanski zmagi v teku na deset kilometrov; Grad je za tretjo zaporedno zmago dosegel svoj najboljši izid (31:28 minute), Mišmaševa pa je zmago slavila s časom 34 minut in 38 sekund.
Med paraplegiki je na vozičku z ročnim pogonom na 42 km zmagal Slovenec Marko Sever (1:14:22), ki je bil le za sekundo boljši od Marka Doberška.
Kenijci so zasedli prvih osem mest na najdaljših razdalji. "Maraton je maraton, včasih se veseliš, kot danes jaz, včasih pa ne. Lani v slovenski prestolnici tako nisem bil uspešen. Danes mi je šlo vse tako, ko si želi vsak tekač. Navdušen sem bil tudi nad velikim številom ljudi ob progi," je dejal Bushendich, ki je dobil skupaj 21.000 evrov. Ugnal je favoriziranega Keitanyja in izenačil rekord, ki ga je leta 2011 postavil njegov rojak Daniel Too (2:08,25); to je rekord maratona, ne pa tudi proge, saj je trasa tokrat prvič potekala v enem samem krogu. Pred tem so tekli dva kroga. V ženski konkurenci je rekord proge ostal v lasti Kenijke Kilel Cheptonui, ki ga je dosegla leta 2009, ko je zmagala s 14. časom sezone na svetu (2:25,24).
Kosmač je bil najboljši Slovenec. "S časom sem zadovoljen, ker sem ga tekel pred mesecem dni. Proga je dobra, v drugem sicer zelo razgibana, precej je ovinkov in je zato kar zahtevna. Tako sem prvo polovico tekel kar hitro, se je pa poznalo potem na koncu, ko nisem imel več moči in je moj ritem v drugem delu padel. Zelo sem vesel, ker je bilo veliko navijačev ob progi in tudi prava spodbuda za napore," je dejal Kosmač.
Puhar, za več kot dve minuti je premagal vse tekmece, je po prihodu v cilj legel na tla, nekoliko jezen, ker ni dosegel rekorda, Kršinarjeva pa se je zgrudila od slabosti in so jo morali odnesti v medicinski šotor ob cilju, kjer pa je kmalu prišla k sebi. Puhar je pred dvema tednoma dopolnil 22 let in je postal najmlajši zmagovalec na 21 km doslej.
Med atleti je bil na 10 km drugi Domen Hafner (32:48), tretji pa Boštjan Vimpolšek (33:49), Mišmaševa pa je zmagala pred Tino Česnik (38:23) na drugem in Zalo Praprotnik (39:14) na tretjem mestu.
V teku na 10 km je svoj zadnji "javni tek" odtekla Helena Žigon, najstarejša udeleženka, ki je aprila praznovala 86. rojstni dan. Bila je stalnica na vseh tekaških prireditvah, njeno življenjsko pot je v 21 poglavjih oziroma v prav toliko kilometrih opisala Jasmina Kozina Praprotnik v knjigi Bela dama: Življenje tekačice Helene Žigon.
Dogajanja, povezana z maratonom, so se začela že v četrtek s sejmom, predstavitvami in predavanji, tekaški del pa se je začel v soboto, ko je skupaj nastopilo 7023 najmlajših, osnovno in srednješolcev, ob tem pa še 245 Ljubljančanov na dobrodelnem teku zabave. V soboto skupaj 7268 udeležencev, v nedeljo pa skupaj 15.288. Prvič so potekale tudi dopinške kontrole med rekreativci. Proračun prireditve je okrog milijona evrov, 25 odstotkov bo prišlo iz ljubljanske občine, 33 od sponzorjev, 48 pa od prijavnin, ki vsako leto rastejo tako kot udeležba.
Zaredi odločitve, da maraton na 42 km poteka v enem samem krogu, je velik izziv organizatorjem in mestni občini predstavljal tudi prometna ureditev; zapora številnih cest in ulic ter preusmeritev linij mestnega potniškega prometa.