Bruseljsko sporočilo za Slovence in Hrvate: Meje med članicami EU niso eksistencialno vprašanje

Ob tem je ponovil znana stališča komisije, tudi pomen tega vprašanja za evropsko prihodnost Zahodnega Balkana.

Timmermans je ponovil, da Evropska komisija želi, da se arbitražna odločba uveljavi in da se državi dogovorita o njeni izvedbi. Spomnil je, da je to izpostavil tudi predsednik komisije Jean-Claude Juncker minuli teden ob obisku slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Bruslju.

Ob tem je prvi podpredsednik komisije poudaril, da imata Slovenija in Hrvaška veliko skupne zgodovine, ter ponovil upanje komisije, da bosta to vprašanje rešili kmalu.

Ponovil je tudi, da je komisija pripravljena pomagati, tudi on osebno, in da je v pozitivnem stiku s premierjema obeh držav, Mirom Cerarjem in Andrejem Plenkovićem. Tudi Juncker je po njegovih besedah v stiku z obema vladama.

Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh in tednih, je po Timmermansovih besedah nemogoče napovedati. Je pa izjemno pomembno, da se to vprašanje reši, je še ponovil prvi podpredsednik komisije na novinarski konferenci v Strasbourgu v odgovoru na vprašanje o naslednjih korakih.

To je po njegovih besedah pomembno - ne le ker gre za dvostransko vprašanje med članicama unije, temveč tudi z vidika evropske perspektive Zahodnega Balkana.

Timmermans odločno verjame, da je prihodnost regije v EU, pri čemer izpostavlja, da so med članicami unije meje sicer še vedno pomembne, niso pa več eksistencialno vprašanje.

Za uspeh širitvenega procesa za ves Zahodni Balkan je pomembno rešiti tudi vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško na podlagi arbitražne odločbe, je še izpostavil prvi podpredsednik komisije.

Na pomen vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško za širitveni proces je ob Pahorjevem obisku opozoril že Juncker, ki je poudaril, da v prihodnje nobena država z odprtim vprašanjem meje ne bo mogla postati članica unije.