Bruselj želi v Slovenijo prerazporediti 702 begunca

Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.

Komisija je sploh prvič predlagala uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.

V Bruslju predlagajo prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014.

Komisija je v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je predstavila pred dvema tednoma, nekoliko spremenila razdelitveni ključ. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.

Sprememba razdelitvenega ključa je le posledica dejstva, da sta iz izračuna izvzeti Italija in Grčija, sicer merila ostajajo enaka: velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela; in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10.

Članice bodo iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo, ki jo bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU namenjenih 240 milijonov evrov.

Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije, prav tako v prihodnjih dveh letih, pri čemer pa razdelitveni ključ ostaja enak kot tisti, ki ga je predstavila pred dvema tednoma. Slovenija naj bi sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb.

V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi zavezujoči. V primeru sheme za pomoč Italiji in Grčiji gre za zakonodajni predlog v obliki sklepa Sveta, o katerem bodo članice odločile s kvalificirano večino. V primeru druge sheme gre le za priporočilo. V prvem primeru tako komisija predlaga zakonodajno obvezo, v drugem primeru priporoča politično zavezo.

Namen predlogov je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.

A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija ob podpori Evropskega parlamenta in Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic unije.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je na kritike članic danes odzval z besedami, da komisija predlaga pravično delitev bremen na podlagi objektivnih meril in da so komentarji na splošno pozitivni, ter opozoril, da se v javnosti pojavlja veliko napačnih tolmačenj predlogov.

Komisija ne predlaga "kvot", te besede ne maramo in je nismo nikoli uporabili, je poudaril Avramopulos. Prav tako komisija ne predlaga, naj članice sprejmejo nezakonite migrante, temveč le osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, je še izpostavil.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je danes v Bruslju pozdravil nov predlog za razporeditev 40.000 beguncev po EU kot korak v pravo smer ter pozval članice, naj ta pomemben predlog obravnavajo s sočutjem, saj je uspešna delitev bremen ključna pri soočanju z migracijskim problemom in pomemben zgled drugim državam po svetu.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je ob tem članice pozval, naj bodo pozorne na besede generalnega sekretarja ZN in naj preidejo od besed k dejanjem na podlagi komisijinih predlogov.

Na slovenskem notranjem ministrstvu so pojasnili, da bodo predloge temeljito preučili ter pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države. Poudarili so tudi, da se Slovenija zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti in pomoči med državami članicami.

Na predlog komisije se je odzval tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev, a o konkretnih številkah ni želel govoriti. Ponovil je nedavno izjavo premierja Mira Cerarja, da bo Slovenija sprejela določeno število beguncev "v okviru zmožnosti, ki jih ima".

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je izrazila prepričanje, da bo Slovenija v duhu solidarnosti predlog sprejela, pri čemer ji bo v pomoč tudi predvideno finančno nadomestilo. To je zdaj možnost, da v praksi potrdimo, "da migracije lahko izkoristimo za razvoj in da smo svet ljudje", je še izpostavila.

Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pa je za STA ocenil, da je predlog Bruslja realen in na nek način pričakovan. "Treba se je zavedati, da gre glede na razmere v svetu, kjer je več kot 51 milijonov beguncev, za zelo nizke številke," je izpostavil ter opozoril na potrebo po zagotovitvi ustrezne integracije beguncev.