Slovenija bo sprejela 250 beguncev, EU jih bo skupaj 55.000

Dogovor o razporeditvi preostalih oseb - članice EU so se namreč zavezale k sprejemu 60.000 beguncev - bodo države unije dosegle do konca leta, je pojasnil državni sekretar.

Članice EU so se zavezale k razporeditvi 40.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, ter preselitvi 20.000 beguncev, upravičenih do mednarodne zaščite, iz tretjih držav.

Včeraj so dosegle dogovor o razporeditvi 54.760 oseb iz Sirije, Eritreje, Iraka in Somalije, od tega 32.256 oseb v projektu prerazporeditve iz Italije in Grčije ter 22.504 oseb v okviru projekta trajne preselitve. Zavezo v okviru druge sheme so presegle, tako da bo 2500 oseb premeščenih iz druge sheme v prvo.

Včerajšnji dogovor je velik napredek in korak v pravi smeri, je poudaril Špenga in napovedal, da se bo dogovor začelo uresničevati jeseni, saj je treba še do konca izvesti postopke odločanja v EU.

Pridobiti je treba mnenje Evropskega parlamenta, ki se pričakuje na plenarnem zasedanju septembra, in nato odločitev še formalno potrditi.

Slovenija je vseskozi izpostavljala odgovornost tako do svojih državljanov kot do drugih ter da lahko na svoje ozemlje sprejme le toliko ljudi, kot jih je v določenem času sposobna oskrbeti in jim nuditi vso potrebno pomoč, je poudaril Špenga.

Prav tako je Slovenija vseskozi izpostavljala vidik varnosti. "Država namreč mora vedeti, koga sprejema na svoje ozemlje, in mora imeti na voljo tudi možnost, da zaradi potencialnega ogrožanja varnosti sprejem nevarnih oseb zavrne," je pojasnil državni sekretar in dodal, da so ti pomisleki upoštevani.

Po prvem predlogu Evropske komisije naj bi Slovenija sprejela 702 begunca, naknadno je bil predstavljen nov predlog razdelitvenega ključa, v okviru katerega se je zavezala k sprejemu 250 oseb v dveh letih.

Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo načrt za nastanitev in oskrbo vseh oseb ob prihodu v Slovenijo, kar je zahtevna naloga, ključno bo sodelovanje ostalih resorjev, za delo, družino in socialne zadeve, izobraževanje, zdravje, javno upravo in obrambo, je izpostavil državni sekretar.

"Ko bodo dogovori na ravni EU dokončno potrjeni in bodo znane tudi vse podrobnosti, bomo javnost natančno seznanili, kako bo sprejem teh oseb potekal v praksi," je pojasnil.

V prvi fazi se bodo po njegovih besedah uporabile zmogljivosti notranjega ministrstva, na primer azilni dom in integracijske hiše, v drugi fazi zmogljivosti ostalih resorjev znotraj javne uprave, v tretji fazi pa v primeru nenapovedanih migracij tudi privatne kapacitete.

Pri tem je opozoril, da je trenutno na prehodu iz Srbije na Madžarsko dnevno približno 1000 oseb in da je mogoče v primeru zaprtja madžarske meje pričakovati, da bo kak odstotek teh ljudi prišel tudi v Slovenijo. Za primer takšnih nenapovedanih migracij je vlada prejšnji teden sprejela krizni načrt ukrepanja.

Načrte za oskrbo beguncev je včeraj ob podpisu sporazuma o pomoči socialno najšibkejšim po sprejemu zakona o odpisu dolga v Sloveniji komentiral tudi premier Miro Cerar v odgovoru na vprašanje, ali bi država lahko namenila svoja stanovanja za socialno najšibkejše. Povedal je, da zdaj pregledujejo, kako je s temi stanovanji in da bo določen del kapacitet treba nameniti migrantom.

"Zagotoviti moramo toliko kapacitet, da ne bodo ljudje potem tukaj izgubljeni, ampak da bodo počeli nekaj koristnega, upam, da tudi za našo in širšo družbo," je menil predsednik vlade.

Kje bodo te kapacitete, na vladi intenzivno razpravljajo, nekaj možnosti so že locirali, a je o tem po njegovih besedah za zdaj še preuranjeno govoriti. Vsekakor se bodo potrudili, da zagotovijo primerno okolje, ne samo tako primerno namestitvijo, ampak tudi tako, kjer jih bodo spodbujali k aktivnostim, denimo otroke k izobraževanju, odrasle pa k družbeno koristnemu delu.

Notranji ministri so včeraj razpravljali tudi o drugem polu urejanja begunske problematike: krepitvi politike vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, za zajezitev neurejenega priseljevanja, ter o izboljšanju obravnave beguncev ob vstopu v unijo.

To želi unija zagotoviti z vzpostavitvijo učinkovitih točk (hotspots) v članicah na zunanji meji, ki so pod velikim migracijskim pritiskom, pripravljata se že takšni točki na Siciliji in v pirejskem pristanišču.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Dimitris Avramopulos je razočaran, ker številka 60.000 ni dosežena, a obenem izpostavlja, da je to velik korak naprej glede na realnost v EU, kjer ima vsaka država svoje občutljivosti.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki je vodil zasedanje, je poudaril, da ni želel, da se izredno zasedanje sprevrže v bitko številk, ki so sicer v nekaterih državah spodbudne, v nekaterih razočaranje, v nekaterih pa sramota.

Vodja evropskih socialdemokratov v Evropskem parlamentu, Italijan Gianni Pittella je dejstvo, da članicam ni uspelo doseči dogovora o razporeditvi 40.000 beguncev iz Italije in Grčije, označil za farso.