Namen predloga je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.
Gre za dva ukrepa: prerazporeditev prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v članicah unije, ter preselitev beguncev iz tretjih držav po članicah unije.
Merila za opredelitev kvot so velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je država že sprejela.
Shema za prerazporeditev prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito, določa le ključ, po katerem naj bi Slovenija prevzela 1,15 odstotka teh oseb, a skupna številka še ni določena.
Na podlagi tega ključa bo komisija do konca meseca predlagala sprožitev sistema za krizno odzivanje v skladu z 78. členom pogodbe o EU, ki opredeljuje skupno azilno politiko na podlagi načela o nevračanju.
Ta člen omogoča možnost začasnega ukrepanja v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov. Komisija bo na tej podlagi predlagala začasno evropsko shemo za prosilce za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Velika Britanija in Irska imata v tem primeru možnost opt ina, kar pomeni, da se lahko v treh mesecih po predstavitvi predloga odločita, ali bosta sodelovali. Danska pa ima opt out, torej v politikah notranjih zadev in pravosodja sploh ne sodeluje.
Poleg tega bo komisija do konca leta predlagala stalni skupni sistem EU za razporeditev prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito, po članicah EU.
Shema za preselitev beguncev zunaj EU pa določa ključ za razporeditev 20.000 beguncev iz tretjih držav po članicah unije. Slovenija naj bi jih sprejela 1,03 odstotka ali 207, kažejo podatki komisije.
Komisija bo do konca meseca pripravila tudi priporočilo za shemo preseljevanja beguncev zunaj EU, ki mu bo po potrebi sledil še predlog za bolj stalen pristop po letu 2016.
Poleg kvot komisija v strategiji izpostavlja še tri prednostna področja ukrepanja: boj proti tihotapcem z ljudmi, krepitev iskanja in reševanja v Sredozemlju v okviru agencije za zunanje meje Frontex ter spodbujanje zakonitih migracij visokokvalificirane sile.