Bruselj kritičen do slovenskega proračuna

Slovenija, ki je septembra dobila novo vlado in je v Bruselj poslala osnutek na podlagi predpostavke nespremenjenih politik, je danes pričakovano dobila oceno, da se sooča s tveganji neskladnosti. Takšno oceno je sicer dobila tudi lani.

Komisija jo ob tem poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili, zlasti ko gre za razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.

Stopnja rasti neto primarnih izdatkov ne bi smela preseči 3,1 odstotka, strukturni napor bi moral biti 0,65 odstotka BDP; to bi zagotovilo skladnost Slovenije z zahtevami v preventivni fazi spremljanja javnih financ, poudarja komisija.

Komisija sicer pri ocenjevanju proračunskih načrtov članice vselej razdeli na več skupin: skladne s pravili, pretežno skladne in na tiste s tveganji neskladnosti. Italija je zaradi še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili razred zase.

Skupaj s Slovenijo so v skupini držav, kjer obstajajo tveganja proračunske neskladnosti, še Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Deset držav - Nemčija, Grčija, Avstrija, Ciper, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Nizozemska - je skladnih s pravili, tri - Estonija, Latvija in Slovaška - pa so pretežno skladne.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je izpostavil, da so to le tveganja, ki niso uresničena, in da v tem ne vidijo problemov, ki bi bili zelo zaskrbljujoči.

Ocene proračunov so sicer le del zajetnega jesenskega gospodarskega svežnja, s katerim komisija sproži nov cikel evropskega semestra, procesa usklajevanja proračunskih in reformnih politik pod nadzorom Bruslja, uvedenega sredi krize.

Komisija na splošno poudarja, da so gospodarske razmere dobre. V tem in prihodnjem letu v nobeni državi ne predviden prekomeren javnofinančni primanjkljaj - nad tremi odstotki BDP, kar je sploh prvič od uvedbe evra, je izpostavil Dombrovskis.

Ko država izpolnjuje temeljni cilj glede javnofinančnega primanjkljaja, ni v korektivni, temveč v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ s ciljem preprečitve ponovitve kriz. Slovenija je iz korektivne faze izstopila leta 2016.

V preventivni fazi se komisija pri ocenjevanju javnih financ članic osredotoči na strukturni napor pri uresničevanju srednjeročnega proračunskega cilja, ki je za Slovenijo določen pri 0,25 odstotka BDP.