Brglez dal zeleno luč novi poslanski skupini Bratuškove in Dobovška

Predsednik DZ je Dobovška v sporočilu pozval, naj ga tudi uradno obvesti o ustanovitvi poslanske skupine ter hkrati predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami. Obvestil ga je tudi, da je v skladu s poslovnikom taka poslanska skupina lahko poimenovana le kot "poslanska skupina nepovezanih poslancev", torej brez kakršne koli dodatne oznake oz. naziva.

Brglez je navedel, da so pogoji za ustanovitev poslanske skupine izpolnjeni skladno s četrtim odstavkom 31. člena poslovnika DZ.

Ta člen določa, da poslansko skupino nepovezanih poslancev lahko ustanovijo ali k njej pristopijo poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki.

Ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je bila vprašljiva zaradi članstva Bratuškove in Bon Klanjščkove v stranki ZaAB.

Svojo odločitev je predsednik DZ med drugim utemeljil z oceno, da je pogoje za ustanovitev take poslanske skupine nepovezanih poslancev navkljub različnim dosedanjim rešitvam, ki izhajajo iz parlamentarne prakse in jih določa tretji odstavek 31. člena poslovnika, treba razumeti restriktivno in hkrati v skladu z našim ustavnopravnim redom.

Zaradi nedorečene poslovniške ureditve obravnavane položaja je za presojo pomembno upoštevati tudi ustavnopravne vidike, meni Brglez. Restriktivno tolmačenje pogojev za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev namreč po njegovi oceni preprečuje, da bi sestava parlamenta nasprotovala ključni ustavnopravni podmeni ustave, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.

Znotraj tega okvira "mora biti uveljavljanje predstavniškega in svobodnega mandata poslanca tudi v poslovniških določbah oz. njihovi razlagi izvedeno na način, da vsem poslancem zagotovi tako vsebinsko kot tudi pravnoformalno enake pogoje za delovanje", je navedel predsednik.

Prav članstvo poslancev v poslanski skupini ima po njegovi presoji pomembne posledice za njihovo delovanje. Poslanskim skupinam je namreč po Brglezovih navedbah dodeljena pomembna vloga že v ustavi, še bolj pa s poslovnikom (soodločanje v kolegiju predsednika, članstvo v delovnih telesih, strokovni in administrativni pogoji za njihovo delo ...).

Na podlagi navedenega je predsednik ocenil, da bi bila presoja poslovniško določenega pogoja prenehanja članstva v politični stranki v zvezi z ustanovitvijo ali pristopom k poslanski skupini nepovezanih poslancev izključno z vidika jezikovne razlage lahko preozka, pa tudi sporna z vidika skladnosti z ustavo.

Namenska, sistematična in predvsem ustavnoskladna razlaga pogojev za ustanovitev ali pristop k poslanski skupini nepovezanih poslancev navaja k možnosti, da je v konkretnem primeru poslovniško dopustna, je dodal Brglez.

Spomnil je, da sta dve poslanki, ki želita skupaj z Dobovškom ustanoviti skupino, članici parlamentarne stranke, ki "zaradi razlogov, ki so neodvisni od njune volje, ne more imeti svoje poslanske skupine zaradi neizpolnjevanja poslovniško določenega pogoja najmanj treh članov".

Poslanska skupina ZaAB je namreč razpadla po izstopu Janija Möderndorferja iz nje, Bratuškova in Bon Klanjščkova pa sta postali nepovezani poslanki.

Večina poslanskih skupin je sicer že pojasnila, da ustanovitvi poslanske skupine ne nasprotuje. A je bila končna odločitev v rokah predsednika DZ.