tat, tatvina, trgovina Svet24.si

Otroci in odrasli skupaj kradli: v petek dopoldne ...

toča, uničen pridelek, škoda, Svet24.si

Zadnje neurje s točo bi lahko omilili, a je na ...

grad-poženik Necenzurirano

Bi kupili grad? Prodaja se tudi zaradi bivšega ...

tina gaber robert golob pl Reporter.si

Redek prizor: Robert in Tina, Janez in Urška so ...

navijac-turkinja Ekipa24.si

Huda scena! Slovenski navijač pristopil k turški...

aleš-valič Njena.si

Aleš Valič o odnosu z ženo, vnukih in svojem ...

slovenci katedrala slovenski navijači Ekipa24.si

Sijajni prizori iz Kölna! Slovenci pred mogočno ...

Slovenija

Brez pravega osumljenca

Deli na:

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je na današnji seji odbora za obrambo dejala, da državno tožilstvo doslej ni dobilo podatkov, ki bi omogočili osredotočenje suma na konkretno osebo. Poslanec SD Milan M. Cvikl pa je vnovič dejal, da je bila ponudba Patrie ugodnejša od sklenjene pogodbe.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je na današnji seji odbora za obrambo dejala, da državno tožilstvo doslej ni dobilo podatkov, ki bi omogočili osredotočenje suma na konkretno osebo. Poslanec SD Milan M. Cvikl pa je vnovič dejal, da je bila ponudba Patrie ugodnejša od sklenjene pogodbe.

V LDS po besedah vodje poslanske skupine Jožefa Školča pričakujejo pojasnila, zakaj od januarja 2007, ko je policija prejela obvestilo avstrijskega Interpola, slovenski preiskovalni organi niso vodili nobenih postopkov. Prepričan je, da so med preiskovanimi osebami tudi slovenski državljani.

Poslanec SDS Zvonko Černač je Školču odvrnil, da vprašanje ni v tem, ali raziskovati gospodarski kriminal ali ne. "Vedno trdimo, da je treba stvari razčistiti in utemeljiti," je poudaril in dodal, da so ravno v LDS v nekaterih drugih primerih nasprotovali preganjanju gospodarskega kriminala.

Kot je dejal, je nekdo javno obtožen, da je prejel podkupnino, z ničemer pa po Černačevo ta trditev ni izkazana. Medijska svoboda je po besedah Černača sicer nedotakljiva, a je "omejena s postulatom resnice". Za trditve o finski oddaji bi bilo po njegovem prepričanju potrebno predložiti dokaze.

Kot je prepričan poslanec SD Milan M. Cvikl, je posel s Patrio dober le za posrednike. Meni, da je posel sporen in škodljiv, ker že od začetka lanskega leta obstaja obvestilo avstrijskega Interpola, na katerega je po besedah poslanca reagirala le finska policija.

Meni, da če ne bi bilo aktivnosti finskih organov od maja naprej, v Sloveniji na tem ne bi delal "nihče nič". Prepričan je, da bi moralo ministrstvo za notranje zadeve obvestilo Interpola predati tudi parlamentarni preiskovalni komisiji, ki jo je vodil.

Posel je po njegovo sporen tudi zaradi tega, ker je finski minister, pristojen za Patrio, po Cviklovih besedah odstavil prejšnjega direktorja finskega podjetja. Kot je prepričan, so slovenski davkoplačevalci zaradi razlike med ponudbo in pogodbo oškodovani za 50 milijonov evrov.

Razlika med ponudbo in pogodbo pa je po njegovo omogočila tudi izplačevanje provizij. Sprašuje se, ali so bili posredniki sploh potrebni. "Sporno je razumevanje, da je povsem normalno, da ima nekdo za slab milijon provizijskih poslov za zadeve, ki jih je težko pojasniti," je poudaril.

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je v nadaljevanju uvodoma izpostavila, da je višje državno tožilstvo v zvezi s tem pripravilo poročilo o delu, v katerem so opisali njegovo dosedanje delo na tem primeru, pojasnili pa so tudi pristojnosti tožilcev.

Poudarila je, da za tožilca ni dovolj, da se nekaj govori, "imeti mora podlage za začetek postopka". Pojasnila je, da v Sloveniji v tem trenutku teče predkazenski postopek, da pa državno tožilstvo ni dobilo podatkov, ki bi omogočili osredotočenje suma na konkretno osebo.

Kot je še dejala, je bilo državno tožilstvo s sumi morebitnih kaznivih dejanj prvič seznanjeno 22. maja letos. Med aktivnostmi tožilstva od tedaj je Brezigarjeva izpostavila ustanovitev skupne preiskovalne skupine 16. junija. Po njenem mnenju gre za inštrument v mednarodnem pravu, ki omogoča boljše delo in jo vodi izkušena državna tožilka.

Navedbe o tem, da bi morala pristojna državna tožilka sama priskrbeti dokumentacijo, po mnenju Brezigarjeve ne vzdržijo presoje. Kot je poudarila, so na zahtevo državnega tožilca državne inštitucije - tudi parlamentarna preiskovalna komisija - dokumentacijo dolžne posredovati.