Bratuškova in SD sta prisiljeni ustaviti gonjo proti Cerkvi

Poslanci Zavezništva in SD so umaknili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o denacionalizaciji. Kot so za STA pojasnili v Zavezništvu, so se za tak korak odločili na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravno službe. Ta je namreč opozorila, da bi bil takšen referendum lahko ustavno sporen.

V spornosti referenduma in gonji Alenke Bratušek proti Cerkvi smo v Reporterju že pisali. "Posvetovalni referendum, ker je ostalo nerešenih le še pol odstotka denacionalizacijskih zahtevkov, je seveda skrajno bizaren. Ne nazadnje bi zahteval le tri ali štiri milijone evrov proračunskega denarja," je januarja opozarjal Ivan Puc.

Poslanci Zavezništva in SD so "po tehtanju argumentov zakonodajno-pravne službe državnega zbora ocenili, da pobuda ne bi mogla biti uspešna", so pojasnili v stranki Zavezništvo. Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da bi takšen predlog lahko povzročil kršitev načela pravne države, ki vsebuje načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo, ter načela enakosti pred zakonom.

"Če bi nadaljevali z obravnavo predloga, bi povsem po nepotrebnem obremenjevali poslance odbora za pravosodje, kasneje pa morda tudi ustavne sodnike. Odgovorno je torej, da se predlog umakne," so zapisali v Zavezništvu.

Kljub umiku pobude pa si v Zavezništvu še vedno želijo, da se država z denacionalizacijskimi upravičenci pogodi o primerni odškodnini za zemljišča, ki so del narodnega parka in ki naj bi jih dobili vrnjena v naravi. "V javnem interesu je namreč, da področje narodnega parka ostane last države, da se s tem premoženjem vedno ravna primerno in da se ga vedno primerno ščiti. Slovenija ne bi smela biti oškodovana, ker je bil pač zakon o denacionalizaciji leta 1991, v času Demosove vlade, napisan, kot je bil," je sporočila predsednica stranke Alenka Bratušek.

V Zavezništvu ob tem ponovno opozarjajo tudi na še vedno sporno priznanje lastništva slovenski Rimskokatoliški cerkvi na nekaterih zemljiščih v Triglavskem narodnem parku. Slovenska RKC, ki je eden večjih denacionalizacijskih upravičencev, namreč terja tudi vračilo nekaterih zemljišč in odškodnino za čas, ko jih ni mogla uporabljati, čeprav kaže, da so njena last povsem neupravičeno, so še zapisali.

Predlog, ki so ga zdaj umaknili, je sicer šel v smeri, da se nepremičnin v naravnih, regijskih in krajinskih parkih v postopkih denacionalizacije ne more vračati v naravi. Referendumsko vprašanje, ki so ga predlagali, bi se glasilo: "Ali ste za to, da se zakon, ki ureja denacionalizacijo, spremeni tako, da se nepremičnine v narodnih, regijskih in krajinskih parkih denacionalizacijskim upravičencem ne vrača v naravi?"

Predlog bi sicer v sredo moral obravnavati odbor za pravosodje, DZ pa na plenarni aprilski seji.