Borut Rončević: Gverila in visoko šolstvo

Zato ne preseneča, da je ob predlogu novele zakona o visokem šolstvu začelo padati z vseh strani. Del tega je povsem legitimna oblika javnega političnega boja, recimo javna izjava rektorjev dveh univerz – dva sta se od tega očitno distancirala -, nekaj sindikatov in študentske organizacije, v kateri so izrazili svoje zahteve. S takimi izjavami se strinjaš ali pa ne, vsekakor pa lahko na njih odgovoriš in javno predstaviš svoje argumente.

Z vidika demokratične politike pa so precej bolj problematične, če ne celo razdiralne, različne podtalno-gverilske oblike komuniciranja, ki kot svoje orožje uporabljajo kombinacijo polresnice in laži. Danes je recimo po spletu zaokrožila peticija, ki trdi, da bo v petek vlada RS potrdila “Zakon o visokošolstvu”, ki bo potrjen v torek na izredni seji. Pustimo ob strani manj pomembno dejstvo, da ne gre za zakon ampak za novelo zakona, da bo seja vlade v četrtek in da se sploh ne ve, kako bo s sejo parlamenta. (Pa četudi te napakice nakazujejo težave celo z najbolj osnovnimi dejstvi.) Veliko hujše je zavajanje, da bo zakon omogočil takojšnjo uvedbo šolnin, odpuščanje zaposlenih in najmanj 30 % povečanje delovne obveznosti prostalih, ustanovitev treh novih univerz, političen prevzem agencije, ki nadzira kakovost visokega šolstva in odprtje visokošolskega prostora za tretjerazredne fakultete iz tujine.

Grozljivka! Novela zakona v nobeni točki ne omogoča uvedbe šolnin, ministrstvo je neštetokrat javno pojasnilo, da uvedbe šolnin ne podpira in da niso potrebne. Zakon nikjer ne govori o odpuščanju – to je po slovenski zakonodaji nenazadnje možno že sedaj. Zakon tudi ne dviguje delovne obveznosti, ampak odločanje o tem prepušča avtonomni odločitvi univerz. Ki jih lahko, če je taka njihova strategija, tudi znižajo. In kar je ključno, zakon nikjer ne posega v sistem akreditacij.

Da bo popolnoma jasno: novela zakona je potrebna, da odpravimo resno in realno nevarnost, da s koncem naslednjega akademskega leta dve največji univerzi ostaneta brez akreditacije, več deset tisoč študentov brez študija, izpitov in diplom, več tisoč zaposlenih pa brez zaposlitve. Je to situacija, ki jo želimo? Ministrstvo rešuje kar je potrebno rešiti, da ne bi nastala nepopravljiva škoda. Transnacionalno izobraževanje je ravno tako potrebno urediti; Slovenija je iz Bruslja dobila opomin zaradi sedanje absurdne ureditve, ki je približno taka, kot da bi moral Lidl ob prihodu v Slovenijo dobiti soglasje Mercatorja, Špara ali Tuša. Tako čudno je to sedaj zapisano. Če tega ne bomo uredili, bo Bruselj proti Sloveniji pač sprožil postopek. Morda najbolj absurden pa je očitek glede spremembe sestave sveta NAKVIS-a. Ne gre za nikakršen politični prevzem nadzora nad agencijo, ampak ravno nasprotno, pomeni njegovo depolitizacijo. Naj dušebrižnike opozorim, da je predsednica sedanjega sveta NAKVIS predstavnica vlade! V novem predlogu vlada ne bo več imela nobenega predstavnika in ne bo mogla imenovati nikogar, ki ne bi bil predlagan s strani visokošolskih zavodov, rektorske konference, sindikatov, študentov ali delodajalcev. Torej ima popolnoma zavezane roke. Prav tako je potrebno izpostaviti, da gre v noveli za uskladitev s priporočili ENQA, ki ne predvidevajo le neodvisnosti od politike, ampak tudi – to premalokrat izpostavimo – od visokošolskih institucij, ki sedaj pač nadzirajo same sebe. Da, tako čudno je to sedaj urejeno.

Običajno se dogaja, da gverilci največ škode narediju tistemu, za katerega se bojda zavzemajo. V izogib temu dobrohoten nasvet: malce več dobronamernosti in prebiranja gradiv nikakor ne bi škodilo, prej koristilo. Tako njim kot slovenskemu visokemu šolstvu.

POVZETO PO BLOGU:

http://brmagazin.blog.com/2012/09/13/gverila-in-visoko-solstvo/