Matej Lahovnik: Strici se že pripravljajo na novo bitko

Predlogi SDS so smiselni in predvsem vsebinski odgovor tudi na zahteve tistih, ki so na zadnjih protestih zahtevali več neposredne demokracije. Predloga SDS za uvedbo posebnih gospodarskih sodišč za najtežje oblike gospodarskega kriminala in uvedba finančne policije sta prav tako ukrepa, ki bi ju že zaradi normalizacije razmer v gospodarstvu morali sprejeti. V zadnjih letih smo postali država oškodovanih upnikov in delavcev na eni strani ter bogatih lastnikov propadlih izčrpanih podjetij na drugi, pri čemer ni nihče odgovarjal za oškodovanja upnikov, zaposlenih in prečrpavanje denarja iz teh podjetij, saj je pravosodni sistem povsem odpovedal. Zato ne razumem, čemu tak odpor do predlogov SDS, ki bi bili gotovo pomemben korak naprej k nujni koreniti reformi pravosodnega sistema.

Korenita reforma pravosodja je nujna strukturna reforma, ki jo moramo izvesti, če želimo vzpostaviti spodbudno institucionalno okolje za razvoj gospodarstva. V tem smislu ni nič manj pomembna od pokojninske in od reforme trga dela. DL bi to morala podpreti, saj zaseda tudi mesto pravosodnega ministra v vladi in se v njej gotovo zavedajo, da neučinkovito pravosodje pomeni sistemsko oviro za hitrejši gospodarski razvoj.

Oster odziv opozicije in dela koalicije na te predloge je razgalil njihovo nepripravljenost na spremembe. Oster odziv Viranta in DL pa vidim predvsem v luči njihovega strahu pred predčasnimi volitvami. Menim, da predlogi SDS ne bodo dobili zadostne ustavne večine, ker si v resnici večina parlamentarnih strank želi ohraniti »status quo«. Pri tem je tragikomično, da so se v opoziciji zavzemali za odstop Kanglerja, hkrati pa nasprotujejo temu, da bi se trajno sistemsko uredila možnost predčasnega odpoklica župana in poslanca s strani volivcev. Predčasne volitve se mi ne zdijo realne, saj večina parlamentarnih strank ne bo podprla institucionalnih sprememb političnega sistema. Strah pred več neposredne demokracije je pri večini prevelik, da bi podprli te spremembe.

Ne smemo zanemariti tega, da bosta spomladi dva kongresa koalicijskih strank in da je gotovo, da bo SLS dobila novega predsednika in da ni povsem jasno, ali bo ponovna izvolitev uspela Erjavcu. Če upoštevamo še občasno odskakovanje Virantove DL od predlogov vlade in koalicije celo pri pomembnih sistemskih ukrepih, potem lahko sklepamo, da bo prihajajoča  pomlad politično zelo pestra. Strici iz ozadja so na zadnjih predsedniških volitvah izgubili bitko, ampak pravi politični spopad se očitno šele začenja.