Spomnil je, da arbitražni sporazum omogoča državama, da tudi sami najdeta rešitev pred odločitvijo sodišča. Izrazil pa je pričakovanje, da bosta obe državi spoštovali odločitve sodišč.
Glede tega pričakovanja je slovenski predsednik, ki je leta 2009 kot slovenski premier podpisal sporazum s Hrvaško o arbitraži za določitev meje, spomnil, da Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti, ki so ji jih naložila sodišča, in izpostavil primer nekdanje Ljubljanske banke.
Problem urejanja meje je vendarle najpomembnejši in tudi najzahtevnejši problem med državama. "Reševali smo ga bilateralno brez uspeha 18 let in končno smo uspeli s sporazumom (...) in predložiti arbitražnemu sodišču, da določi mejo na kopnem in na morju. S tem je ta spor rešen in zdaj čakamo na odločitev arbitražnega sodišča," je dejal Pahor.
Spomnil je tudi, zakaj sta obe državi podpisali sporazum in zlasti na hrvaški interes, da se s tem odpravi slovenska blokada Hrvaške v pogajanjih o članstvu v EU. Poudaril je, da je tudi arbitražno sodišče lani v vmesni odločitvi po zapletu s prisluhi, ki so razkrili nedovoljeno komunikacijo med slovenskima arbitrom in agentko, izpostavilo, da je državi pri sklepanju sporazuma vodil "plemeniti cilj", da na miren način rešita to vprašanje.
Spomnil je tudi na določbo v sporazumu, da lahko obe državi sami dvostransko rešita spor v celoti ali delno. Vendar tega nobena vlada doslej ni izkoristila. Je pa izrazil zaskrbljenost glede uresničitve odločitve sodišča, za kar je v sporazumu predvidenih šest mesecev. "Upam, da bo to dovolj časa, da se na razumen in miren način sprejme odločitev sodišča ter da Slovenija in Hrvaška ostaneta dobri sosedi in prijateljski državi," je izjavil Pahor.
"Verjetno pa z njo Slovenija ne bo popolnoma zadovoljna, vsaj mislim si, a ne bom ugibal. Čeprav ne vem, kakšna bo odločitev, mislim, da tudi Hrvaška ne bo z njo v celoti zadovoljna," je še dodal.
Kljub zapletom z arbitražo je Pahor izpostavil dobro sodelovanje s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović in njenim predhodnikom Ivom Josipovićem, zlasti v okviru pobude Brdo-Brioni. Izpostavil je pričakovanje, da Slovenci in Hrvati po arbitražni odločitvi "ne bodo postali problem, ampak da ostanejo del rešitve".
V pogovoru za Večernji list je pojasnjeval tudi odnose Slovenije z Rusijo in opisal svojo nedavno pot v Berlin, Moskvo in Kijev, pa tudi pred tem turnejo po državah na Bližnjem vzhodu in v Turčiji. Posvetil se je tudi odnosom na Zahodnem Balkanu.
Spomnil je tudi na pobudo, da bi Slovenija gostila prvo srečanje med predsednikoma ZDA in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, ob tem pa napovedal, da bo Slovenijo kmalu obiskal znani ameriški senator John McCain. "Z njim bom v aprilu prišel tudi na jug Istre, kjer se bova sestala s hrvaško predsednico in skupaj bomo opazovali slovensko-hrvaške vojaške vaje," je napovedal Pahor.
Dotaknil se je tudi migrantske krize in možnosti, da bi sporazum med Turčijo in EU propadel, a Pahor meni, da do tega ne bo prišlo. Govora je bilo tudi o žici na meji med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je spomnil, da "ima poleg varnostne tudi simbolično vlogo". "Slovenija bo striktno spoštovala Schengenski sporazum in ne bo več dopuščala prehodov, kakršni so se dogajali pred letom, dvema," je dodal. Sam sicer meni, da so se okoliščine zdaj tako spremenile, da ni več razloga za žično ograjo na meji.
