Četverico je na zaslišanje poklicala preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sum nezakonitega financiranja strank in medijev. Gre namreč za urednike in direktorje medijev, ki so skupajh prehela več sto tisoč evrov od podjetij, ki so se v času zadnje Janševe vlade nadejala z državo skleniti donosne posle za urejanje vodotokov.
Tomašič je solastnik in direktor medija Nova24TV, osrednjega medija v Janševem propagandnem stroju. Hojs, nekdanji minister za notranje zadeve, je bil pred Tomašičem direktor televizije Nova24TV. Biščak je nekdanji urednik tednika Demokracija in hkrati nekdanji direktor družbe Nova obzorja, izdajateljice Demokracije.
V torek sta na sporedu zaslišanji Hojsa in Biščaka. Prvi pravi, da vabila na zaslišanje ni prejel, drugi pa, da se bo zaslišanja udeležil, če bo zdrav. V sredo naj bi zaslišali Tomašiča. Prvotno je bilo za četrtek predvideno zaslišanje Bojana Požarja, lastnika Požareporta, a je seja komisije prestavljena, saj bo isti dan tudi seja državnega zbora.
V torek sta na sporedu zaslišanji Hojsa in Biščaka. Prvi pravi, da vabila na zaslišanje ni prejel, drugi pa, da se bo zaslišanja udeležil, če bo zdrav. V sredo naj bi zaslišali Tomašiča. Prvotno je bilo za četrtek predvideno zaslišanje Bojana Požarja, lastnika Požareporta, a je seja komisije prestavljena, saj bo isti dan tudi seja državnega zbora.
V državni zbor naštete vabi »Preiskovalna komisija o ugotavljanju politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v Državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine«.
Komisija je v lani objavljenem poročilu razkrila, da so zgoraj navedeni mediji iz sfere SDS v letih 2020 in 2021 prejeli skoraj 400 tisoč evrov za oglaševanje – največ, kar 226 tisoč evrov se je steklo na račun družbe Nova obzorja, ki izdaja Demokracijo. Gradbena podjetja Nivo Eko, NGN Eko in Eko Nivo Gradnje pa so družbi Lanaka Media, ki izdaja Požareport, v letih 2020 in 2021 v več transakcijah nakazala skupaj 63 tisoč evrov.
Vrednost oglaševalskih pogodb je po ugotovitvah komisije presegla dejansko vrednost oglasov, nazadnje pa sploh oglasov za podjetja, ki so jim nakazovala denar, niso objavljali. Komisija je zato utemeljeno domnevala, da je šlo za fiktivne oglaševalske pogodbe.
