Bodo Postojnčani pregnali vojake s Počka?

Kot je povedal Erjavec, od postojnske občine pričakuje odgovor, kateri so tisti "parametri", s katerimi bi se strinjala, da lahko SV deluje na območju Počka. Če bodo ti parametri takšni, da bodo onemogočali uporabo vadišča kot osrednjega vadišča SV, bodo po besedah Erjavca na ministrstvu za obrambo (Mors) razmislili o drugih možnostih. "Ne želimo namreč v okolja, kjer SV ni dobrodošla. Ta vojska je naša vojska, ki brani naše državljane, zato bomo pač iskali območja, kjer bo prijazno sprejeta," je dejal.

Med omenjenimi "drugimi možnostmi" je navedel možnost, da bi največje vojaške vaje opravljali v tujini, kar se je sicer že dogajalo, medtem ko bi vadišče na Počku uporabljali zgolj za nekatera osnovna usposabljanja.

Ministrstvo se bo po besedah Erjavca Počku kot osrednjemu vadišču SV odpovedalo tudi v primeru, da se pri pripravi novega državnega prostorskega načrta, s pripravo katerega namerava Mors nadaljevati, izkaže, da bi bili zaradi delovanja SV ogroženi vodni viri.

Postojnski župan Marentič je napovedal, da bo o pogovorih, ki jih je sicer ocenil kot temeljite in konstruktivne, seznanil občinski svet in ga pozval, naj pove svoje mnenje. Problematika je po njegovih besedah zapletena, občina pa je mnenja, da SV vadišča ne more uporabljati v takem obsegu kot do zdaj.

Marentič tudi ni izključil možnosti, da se o nadaljnji usodi vadišča izrečejo prebivalci tamkajšnje regije, hkrati pa spomnil, da je en tak posvetovalni referendum že bil leta 2000. Na njem se je nekaj manj kot 70 odstotkov udeležencev izreklo za ukinitev vojaškega poligona Poček.

Erjavec je danes povedal še, da bo SV vadišče uporabljala do dokončne rešitve, pri čemer pa bodo upoštevali vse potrebne omejitve.

Današnji pogovori so bili posledica začetka učinkovanja razveljavitve uredbe o državnem prostorskem načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna konec lanskega leta. Postojnski občinski svet je namreč na ustavnem sodišču izpodbijal omenjeno uredbo, za katero so ustavni sodniki nato decembra 2017 odločili, da ni bila sprejeta zakonito. Da bi pa vladi zagotovili dovolj časa, da postopek priprave državnega prostorskega načrta izpelje zakonito, so obenem sklenili, da razveljavitev začne učinkovati po enem letu. Po oceni ustavnega sodišča vlada v primeru sporne uredbe ni pridobila mnenja državnih nosilcev urejanja prostora ter nanj argumentirano odgovorila.