Bo Slovenija že v nekaj dneh ostala brez ruske nafte in plina?

Rusija s prodajo nafte in zemeljskega plina vsak dan zasluži približno milijardo evrov, s katero financira vojno v Ukrajini, ki ima za tamkajšnje prebivalstvo drastične posledice, je v odgovoru na več vprašanj udeležencev tribune glede posledic vojne v Ukrajini poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Kako burno bo v EU v naslednjih tednih, bo po njegovih besedah jasno po četrtkovem neformalnem vrhu EU v Parizu. V predlogih deklaracije je napisano, da bo Evropa energetsko postala neodvisna od Rusija, dilema pa je, kako in kdaj, je dejal.

Ob tem je pojasnil, da bodo v primeru prekinitve dobav ruskega zemeljskega plina in nafte "čez noč" tudi slovenska podjetja utrpela drastične posledice.

Spomnil je, da ima Ukrajina velike zaloge surovin in veliko rodovitnih površin, zato bo vojna vplivala tudi na cene žit.

O tem je spregovoril tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je na tribuno prišel po virtualnem sestanku z madžarskim kolegom. Madžarska je namreč napovedala omejitev izvoza žit. Ministra sta se dogovorila, da bosta državi sodelovali pri zagotavljanju dotoka žit z Madžarske glede na že sklenjene pogodbe.

Če bo Evropa pri sprejemanju sankcij proti Rusiji s kompromisi iskala srednjo pot, bo šok za podjetja in ljudi morda manjši, a bo trajal dlje časa, prav tako vojna v Ukrajini, je ocenil Janša. Če bodo sankcije sprejete hitro, pa se bo stanje stabilizirano prej.

Napovedal je, da bo naslednjih nekaj tednov glede oskrbe in cen energentov, surovin in hrane precej turbulentnih. "Slovenija ima za takšne primere načrte in zaloge, kot tudi EU," je pojasnil in znova poudaril, da vrste pred bencinskimi servisi niso potrebne, saj derivatov ne bo zmanjkalo. "Ne bomo niti lačni niti brez elektrike," je dejal.

Zagotovil je, da ima EU do poletja na zalogi dovolj velike količine zemeljskega plina, v vmesnem času pa je možno zagotoviti alternativne vire. Ruska nafta pa je glede na svetovni trg v manjšinskem deležu, je izpostavil.

Pojasnil je, da so si države EU med seboj različne, nekatere so bolj, druge pa manj odvisne od ruskega zemeljskega plina. Po njegovi oceni bo trajalo nekaj časa, da se mehanizmi uskladijo in da bo evropska reakcija učinkovita.

Eno od vprašanj udeležencev tribune se je nanašalo tudi na formulo, po kateri v EU na višino cene elektrike vpliva višina cene zemeljskega plina. Zaradi aktualnih razmer višanje cen plina namreč vpliva na višanje cen električne energije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je pojasnil, da vse več držav članic EU podpira spremembe na tem področju. "Nemčija pravi, da bomo na ta način porušili trg, ampak saj trg je že porušen," je dejal.

Na pobudo enega od udeležencev tribune, da bi Holding Slovenske elektrarne (HSE) ustavil izvoz električne energije v tujino in s tem pomagal slovenskim podjetjem, ki so v stiski, je Vrtovec odgovoril, da je v trenutnem sistemu energetske unije EU to nemogoče. "Če pa se bo trend s cenami nadaljeval v nedogled, pa se bo energetska unija sesula sama vase," je opozoril. Prvi korak EU mora biti prekinitev energetske odvisnosti od Rusije, je dodal.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek Počivalšek pa je spomnil, da je na dvige energentov vlada odgovorila z interventnim zakonom in ob tem pojasnil, da je bil zakon sprejet še pred začetkom ruskega napada na Ukrajino, zato bo vlada morala najti dodatne rešitve.

Župan Kamnika Matej Slapar je sicer uvodoma poudaril, da je Kamnik nekdanja industrijska občina, v kateri so se kasneje uveljavila manjša tehnološka podjetja, ki zaposlujejo preko 3000 oseb. V občini pa se v zadnjem času po njegovih besedah veliko posvečajo tudi turizmu.

Predstavniki občin, podjetij in drugih organizacij so predstavnike vlade spraševali še glede sproščanja omejitev dela upokojencev, težavnosti pri zaposlovanju tujih delavcev, počasnega sprejemanja prostorskega načrta občine Lukovica in načrtov glede infrastrukturnih vlaganj v regiji.

Vladni predstavniki so včeraj obiskali več podjetij in institucij v 11 občinah - Kamnik, Komenda, Vodice, Medvode, Mengeš, Trzin, Domžale, Dol pri Ljubljani, Moravče, Lukovica in Ljubljana. Obisk, ki so ga začeli z delovnim posvetom v Mengšu, so sklenili na javni tribuni v Kulturnem domu Kamnik.