Menil je, da bi morala država pri prodajanju Mercatorja, če je zasledovala druge cilje, sama odkupiti delež.
"Danes, ex post, smo seveda vsi pametni," je sicer dejal Simoneti, ki je nadzorni svet NLB vodil med koncem leta 2009 in sredino leta 2012.
Izkazalo se je, da so bile ocene uprave in nadzornega sveta NLB, ki sta državo opozarjala, da banka potrebuje dokapitalizacijo, bolj pravilne od ocen odločevalcev, med njimi takratnega finančnega ministra Francija Križaniča.
"Verjetno bi bilo tudi kapitala, ki je bil potreben za stabilizacijo te banke, bistveno manj, če bi prej reagirali," je prepričan Simoneti. Povedal je, da je bilo v državnem proračunu že leta 2009 rezerviranih 300 milijonov evrov (250 za NLB in 25 za NKBM), a je bila nato dokapitalizacija izvedena šele leta 2011.
"Vsi smo se zavedali, da banka ne more več tako poslovati, kot je poslovala. Srečevali smo se s problemom slabih terjatev," je dejal in ocenil, da so vse banke zamujale z odzivom na ta problem, da pa so morali upoštevati kapitalsko ustreznost.
Ob kasnejši dokapitalizaciji - z reševanjem bančnega sistema konec leta 2013 - so bile gospodarske razmere slabše, poleg tega so se zaostrili pogoji Evropske komisije za reševanje bank, tako da "smo plačali dodatno ceno, da nismo reagirali pravočasno".
Slaba posojila so med drugim posledica dejstva, da so se posojila odobravala na podlagi premoženja (npr. vrednosti nepremičnin ali delnic), ne denarnega toka, težava pa je tudi bila, da so za dolgoročne projekte odobravali kratkoročna posojila, ki pa se jih nato z nastopom krize ni dalo refinancirati, je dejal. O odgovornosti je dejal, da lahko glede na obseg teh posojil "začnemo pri regulatorju, potem pa gremo navzdol" v posamezne banke.
Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimala tudi prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Simoneti je povedal, da so slovenski člani nadzornega sveta menili, da je cena (v prvi ponudbi 221 evrov na delnico) dobra in da je treba transakcijo izpeljati. Belgijski člani se sicer izjavi niso priključili. A nadzorni svet o prodaji ni odločal, ker ni bil sklepčen, saj se je veliko članov izločilo - tudi Simoneti, ker je bil, kot je dejal, delničar Mercatorja - zato je o tem odločala skupščina.
O političnih pritiskih pri prodaji Mercatorja je Simoneti povedal, da neposrednih ni bilo, da pa jih je bilo veliko v obliki izjav prek medijev. Ocenjuje sicer, da bi bila prodaja v prvem Agrokorjevem poskusu z vidika banke smiselna, "ker je 221 več kot 86", in da bi morala politika - če je upoštevala 'nacionalni vidik' - zadevo izpeljati drugače in bi država tako kot npr. pri Savi delež sama odkupila. "Mi smo bili zavezani NLB, ne razvoju slovenskega kmetijstva, ali prehrambene industrije, ali razvoju celotnega resorja," je dejal Simoneti.
Glede projekta Stožice je povedal, da o tem nadzorni svet ni odločal, da pa se je uprava z nadzorniki večkrat posvetovala. Povedal je, da je bilo veliko nadzornikov do podpore projektu - takrat je bilo vprašanje, ali ga ustaviti ali še dodatno podpreti - skeptičnih in da je bilo na pobudo nadzornega sveta vnesenih nekaj pogojev, med drugim izplačilo posojila v tranšah in zahteva za dokapitalizacijo Grepa. Po zunanjih ocenah je bil projekt vzdržen, je povedal Simoneti.