»… balkanska smer je napačna smer, evropska smer je prava smer. Tako kot je napačna smer v iskanju alternativ demokraciji, pod krinko demokratičnega socializma, ki de facto pomeni novo obliko (neo)komunističnega totalitarizma,« meni Črnčec in to dodatno pojasnjuje: »V Sloveniji smo aprila 2013 poslušali javni diskurz o tem, da je demokratični socializem prava alternativa za prihodnost. Simboli demokratičnega socializma niso nikakor po naključju (neo)komunistični simboli iz časa totalitarizma. Demokratični socializem kot fraza ali super recept je sam po sebi contradictio in adjecto, kajti demokracija in socializem se izključujeta. Čeprav lahko beremo in poslušamo številne teoretike, kako je to mogoče ali celo nujno, tudi naša slovenska zgodovinska izkušnja kaže, da se socializem rad ponaša s svojo demokratičnostjo, tudi v svojih najvišjih pravnih aktih. Vendar je to samo forma, lupina za naivne, vsebina, resničnost pa je nekaj popolnoma drugega.
Bivši direktor Sove je kritičen tudi do slovenskega pravosodja: »Ne samo pravna država pro forma, temveč država, kjer ima dejansko domovinsko pravico vladavina prava (ang. Rule of law). Škandali v slovenskem pravosodju dobivajo na Evropskem sodišču za človekove pravice za davkoplačevalce zelo drage klofute. Največja težava, poleg pregovorne neučinkovitosti slovenskega pravosodja, ostaja pomanjkanje sposobnosti kritične samorefleksije. Vrh ledene gore, t.i. primer Hilde Tovšak iz maja 2013 in ob tem beg od vsakršne odgovornosti, tako objektivne kot subjektivne, kaže, da smo še zelo daleč od sodobnih standardov, ki jih narekuje vladavina prava. Še največji absurd, prikaz popolnega nerazumevanja osnovnih demokratičnih standardov, predstavlja trditev generalne državnega tožilca, da v pravosodju ni prostora za objektivno odgovornost (www.rtvslo.si, televizijski nastop 24. 5. 2013). Prav nobenega dvoma ni, da je vsak izvoljen funkcionar tudi objektivno odgovoren za svoja ravnanja in ravnanja podrejenih. Miselni okvir, ki zanika enega temeljnih etično-moralnih postulatov, načelo odgovornosti, pa ne sodi v sodobno demokratično družbo in državo 21. stoletja.«
Črnčec svoje razmišljanje zaključuje: »Dejstvo, da je Slovenija končno postala globalno prepoznavna po špekulacijah, ugibanje, ali smo naslednji Ciper in kdaj bomo potrebovali mednarodno pomoč, ni nekaj, s čimer bi se lahko hvalili. Naj to služi kot zadnji opozorilni klic, da se moramo začeti bolje upravljati in voditi, da bomo lahko enakopravno sodelovali pri regionalnem in globalnem upravljanju.«
Celoten tekst dr. Dimira Črnčeca lahko preberete na sledeči povezavi:
http://evropskaslovenija.si/wp-content/uploads/2013/06/Evropska-Slovenija_%C4%8Crn%C4%8Dec.pdf