Tako s stališča stroškov, hitrosti in živcev je vožnja z avtom v Sloveniji najboljša izbira, povzema Munc in navaja svoje izkušnje z različnimi oblikami javnega prevoza. 

»Enkratna vožnja z LPP je 1,5, EUR. Znašli se boste na sicer huper truper sodobnem vozilu, kjer nekateri vozniki tudi v teh dnevih ne uporabljajo klime, kjer polovica potnikov še ni slišala za vodo, milo in deodorant ter predvsem - za vožnjo boste porabili trikraten čas od predvidenega,« piše o vožnji z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. 

»Mesečna vozovnica je predraga za to, kar omogoča. Hibrid za en tank 38 EUR, kar je za en mesec več kot dovolj za vse vožnje na šiht + nakupe + izlete,« pravi Munc.

Izpostavlja pomanjkanje prog in avtobusov: »Z LPP sem se začel voziti leta 1979. Od takrat so osnovne linije iste. 47 let. Mesto se je razvijalo, širilo, spreminjalo. Linije busa pa se včasih malo podaljšajo, malo krajšajo, v osnovi pa so enake že pol stoletja.« 

Razkurila ga je tudi vožnja z vlakom. »Vlak v Sloveniji zahteva posebno vrsto jeklenih živcev. Ali hud nabor črnega humorja,« piše Munc. »Vstanem ob 4:00 zjutraj, da bi bil na vlaku okoli 5:00, da bi bil v Mariboru ob 7:00, spil kavo, pojedel rogljiček in bil na delovnem mestu ob 8:00 kot se šika,« opiše svoj načrt, ki pa mu ga pokvarijo neizogibne zamude, zaradi katerih vožnja traja skoraj štiri ure. 

»In zdaj bodo majstri ljubčki vlak še PODRAŽILI (že sedaj je nesramno drag) za nekih 20%, ker pač stroški«, je jezen Munc, ki se priduša: »Upam, da se nihče več ne pelje z vami, banda šalabajzerska!«

Tudi medkrajevni avtobusni prevozi mu dvigajo pritisk. »S seboj nosijo vonj tisočerih prešvicanih nog in telesnih parfumov tisočerih potnikov. Neudobni pač kot busi. Če ste na liniji, kjer je veliko dijakov (recimo Kranj in Idrija), bo gužva. Če ste na liniji, kjer so na poti kaki kuclji ali vodometi, bo veliko upokojencev z rukzaki in pohodnimi palicami.«

Predvsem ga moti pomanjkanje povezav. »Če potujete z medkrajevnimi v kake res zabačene kraje Slovenije in imate tam kak opravke, se pripravite, da boste nekje prespali. Ta isti bus, ki je edini v dnevu, se namreč čez 15 minut vrača nazaj na izhodišče. Tako lahko z voznikom spijete espreso in se z njim vrnete, doma pa poveste, da ste bili v Spodnji Ščavnici pri Mitnici nad Polhovico.«

»Avto pa je še vedno najboljša izbira, če morate vsak dan na razdaljo. Tudi če včasih kolnete v gužvi in iščete parking. Z javnimi prevozom v Sloveniji boste izgubili živce veliko prej,« sklene svoj zapis Munc.