Dimitrij Rupel Svet24.si

Dimitrij Rupel potarnal nad mizerno plačo! Toliko...

katerina tihonova Svet24.si

Bo Putina nasledila hči, ki je v razmerju z ...

protest vlada ljubljana jenull policija pl Necenzurirano

Strojevodje iz Auschwitza #kolumna

anze logar pf Reporter.si

Ravs v SDS: Jože Tanko označil Anžeta Logarja ...

ceferin perez pm Ekipa24.si

Dobila sta se na večerji, darilo Pereza Čeferinu...

poroka varuška Njena.si

Člani eksperimenta so bili pod strogim nadzorom

roglic Ekipa24.si

Primož Roglič se je dokončno odločil. Potrjeno...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Banke ostro nad Banko Slovenije: Absurdno je, da se plače višajo, kreditna sposobnost pa nižja

Deli na:
Banke ostro nad Banko Slovenije: Absurdno je, da se plače višajo, kreditna sposobnost pa nižja

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, je bil v svojem nastopu izredno oster do Banke Slovenije. - Foto: STA

Banke opozarjajo, da z novo minimalno plačo kreditno nesposobna postaja večina upokojencev in večina Slovencev, ki prejema dohodke v višini minimalne plače ali malce več.

Združenje bank Slovenije je pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so predsedniki uprav Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak, Gorenjske banke, Mario Henjak, in Štefan Vavti, predsednik uprave banke Sparkasse, ter direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, predstavili trenutni položaj v slovenskem bančništvu. Kot so izpostavili v pogovoru z novinarji, so banke v dobri, če ne celo odlični kondiciji in so pripravljene na to, da podprejo okrevanje in rast tako slovenskega gospodarstva kot slovenskih gospodinjstev. Kot je v uvodu izpostavila Stanislava Zadravec Caprirolo, so banke visoko likvidne, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da narašča razlika med depoziti in krediti, saj so depoziti v lanskem letu kljub rekordno nizkim meram zopet narasli.

Režim žaljiv do Slovencev

Blaž Brodnjak je izpostavil, da imajo banke 10 milijard evrov denarja, ki pa ga zaradi makrobonitetnih ukrepov Banke Slovenije ne morejo na trg spraviti v obliki kreditov prebivalstvu. »Sedanji režim je povsem unikaten in je nesprejemljiv, celo žaljiv do Slovencev,« je bil oster Brodnjak, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije. »Absurdno je, da se plače višajo, kreditna sposobnost pa nižja.«, je nadaljeval.

Kreditno nesposobna Slovenija

Jeza bančnikov se nanaša na dejstvo, da bo v naslednjih dneh v uradnem listu objavljen nov znesek minimalne plače, zaradi česar se bo zvišala meja, ki jo morajo banke upoštevati pri določanju kreditne sposobnosti. Ta je postavljena pri 76 odstotkih bruto minimalne plače. To pomeni, da je moralo vsakemu, ki je želel najeti kredit na računu po poplačilu obveznosti, pred zvišanjem ostati vsaj 778 evrov, sedaj pa se ta meja dviga na 817 evrov. S tem kreditno nesposobna postaja večina upokojencev in večina Slovencev, ki prejema dohodke v višini minimalne plače ali malce več. Ker je meja nastavljena v odstotku od bruto minimalne plače, je jasno, da bo z vsakim zvišanjem le te kreditno nesposobnih več Slovencev.

Foto: STA - Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Vasle, je gluha za želje bank.

Želja po dialogu

Predstavniki bank so izpostavili, da komunikacije z Banko Slovenije praktično ni. Da sicer dvakrat letno potekajo srečanja, pogovori pa naj bi potekali bolj ali manj v eno smer. »Naši argumentov enostavno ne slišijo.« je razočaran Brodnjak, ki dodaja: »Gre za elementarno nepoznavanje življenja Slovencev. Ni prav in tako ne bi smelo biti.« »Ljudje, ki jim ukrepi Banke Slovenije onemogočajo, da bi kredit dobili pri naših bankah, pa si lahko denar po znatno višji obrestni meri izposodijo pri prvem d.o.o.-ju ali leasing hiši, za katere te omejitve ne veljajo. Bankam je dejavnost omejena, druge institucije pa lahko denar posojajo brez težav«, je stanje še opisal Brodnjak. Problem se mu zdi tako pereč, da je pozval, naj k reševanju nastale situacije pristopijo tudi poslanci, agencija za varstvo konkurence in celo ustavno sodišče.

Kompromis

Predstavniki bank so povedali, da nimajo težav z omejitvijo ročnosti potrošniških kreditov na sedem let, da pa je nujno potrebno spremeniti izračun kreditne sposobnosti. Konkretnih predlogov sicer niso predstavili, menijo pa, da bi morala biti rešitev stvar pogovora številnih deležnikov. Banka Slovenije se na očitke, ki so se pojavljajo že dalj časa nikoli ni resno odzvala. Izpostavili so le, da razmere spremljajo in da naj bi odstotek slabih potrošniških kreditov naraščal. »Gre za statistični podatek, ki ga je potrebno postaviti v kontekst. Če se število vseh potrošniških kreditov niža, je logično, da je posledično odstotek slabih, torej takih, ki se ne odplačujejo in ostajajo v statistiki, višji«, je pojasnila Stanislava Zadravec Caprirolo.

Foto: STA - Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke je poudaril, da njihova banka letos zagotovo ne bo zaračunavala ležarin za depozite.

Pripravljeni na rast

Predstavniki bank so si bili enotni tudi v tem, da bodo banke dobičkonosne tudi, če Banka Slovenije ne bo spremenila pravil. Bančniki so izpostavili svojo vlogo pri okrevanju slovenskega gospodarstva po pričetku epidemije. Kot je poudaril Mario Henjak so s posojili in moratoriji na odplačevanje kreditov tako podjetjem kot gospodinjstvom omogočili, da jih epidemije na pretirano prizadela. »Zagotovili smo 3 milijarde evrov za omogočanje likvidnosti gospodarstva in fizičnih oseb«, je hiter in učinkovit odziv bančnega sistema na epidemijo opisal Henjak. Kot je povedal, se gospodarstvo še vedno sooča z velikimi izzivi, ki jih prinašajo podražitve surovin, energentov, prekinitev dobavnih verig ter ogromno zvišanje stroškov transporta. »Gospodarstvu svetujemo, da pospešijo svoj poslovni cikel in načrtujejo znižanje stroškov«, je podjetjem svetoval Hrnjak.