Bančniki, za katere tožilstvo zahteva skoraj 40 let, bodo slišali sodbo

V ponedeljek bo sodnik Srečko Škerbec po več kot 150 opravljenih narokih izrekel sodbo v enem daljših sojenj bančnikom pri nas. Tožilstvo nekdanja predsednika uprave banke Hypo Alpe Adria Antona Romiha in Božidarja Špana, nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in nekdanjega direktorja družbe Hypo Alpe Adria Consultance Andreja Oblaka preganja zaradi nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi banko oškodovali za 22 milijonov evrov.

Specializirano državno tožilstvo za štiri nekdanje člane vodstva bančne skupine zaradi kaznivih dejanj izpred več kot desetih let zahteva 38 let zaporne kazni, stransko denarno kazen in odvzem premoženjske koristi. Predlagane kazni za posamezne obtožene se gibljejo od osem let in osem mesecev do 11 let in osem mesecev zapora. Najvišjo je specializirano državno tožilstvo zahtevalo za nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria Consultance Oblaka.

Sojenje v zadevi Hypo se je s predobravnavnim narokom začelo novembra 2015, ko je Tovšakova priznala krivdo za pomoč pri zlorabi položaja in pranje denarja, v zameno za priznanje pa je pristala na leto in pol pogojne zaporne kazni. Preostali obtoženi krivde niso priznali.

Obtoženi naj bi banko s posli oškodovali za več milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. S skupnim delovanjem naj bi zlorabili položaj, nato pa premoženjsko korist, ki je izvirala iz teh dejanj, preko Liechtensteina in Luksemburga razdelili in oprali z različnimi posli.

Prvi očitek tožilstva se nanaša na projekt na Ptuju, v okviru katerega je Oblak kot direktor dveh hčerinskih družb kupil dva kompleksa zemljišč, nato pa je družba pri nadaljnji prodaji pridobila veliko premoženjsko korist v znesku 3,9 milijona evrov.

Drugi se nanaša na nakup in financiranje zemljišč v Trzinu, ki so bila prodana za 2,4 milijon več, kot je znašala kupnina, ta denar pa je bil nakazan na družbo v Liechtensteinu. Obtoženi so omenjenih 3,9 in 2,4 milijona evrov nadalje uporabili za nakup družbe Gino, ki naj bi sodelovala pri gradnji kampusa za Bežigradom. Družbo so nato za 22 milijonov evrov prodali Vegradu, vsak od štirih obtoženih pa naj bi prejel okrog dva milijona evrov.

Sojenje je bilo polno zapletov. Najprej je postalo jasno, da ljubljansko okrožno sodišče v preiskavi prič iz luksemburške odvetniške pisarne ni ustrezno poučilo o pravicah, obramba pa je zato uspela izločiti dokaze, ki so se nanašali na zaslišanje.

Sojenje v zadevi Hypo se je nato po več kot 60 opravljenih narokih in zaslišanju več kot 40 prič marca lani moralo začeti znova, saj je od zadnje uspešno izvedene obravnave minilo več kot tri mesece. Do zastoja je prišlo zaradi odločanja o izločitvi - tako dokazov in sodnega senata -, pa tudi zdravniških opravičil obtoženih.

Eden od obtoženih je na dan sojenja padel v nezavest zaradi visokega krvnega tlaka, drugi je imel operacijo noge, trpelo je tudi njihovo psihično zdravje. Med drugim je želel sodnik eno od obravnav opraviti kar prek videokonference iz zdravilišča, vendar mu to zaradi nasprotovanja obrambe ni uspelo.

Tožilstvo je obtožnico vložilo 21. maja 2015, tri leta po tem pa je potekel tudi maksimalni rok za zavarovanje premoženja, zato lahko obtoženi že od maja 2018 dalje s svojim premoženjem ponovno prosto razpolagajo.

Jeseni lani se je sojenje nato še dodatno zapletlo. Nekdanji predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Špan je bil začasno izločen iz postopka zaradi operacije, odvetniki obtoženih pa so večkrat zahtevali izločitev predsednika senata Škerbca, ki jih je finančno kaznoval zaradi žaljenja. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja Špana, se je zato obrnil na ustavno sodišče, kjer je uspel s svojo pritožbo in dosegel razveljavitev kazni.

Odvetniki so izločitev Škerbca zahtevali že pred slabim letom dni, ker je "Škerbec sam izločil nekatere dokaze iz spisa in se je z njimi seznanil". Ker so menili, da ne more več nepristransko soditi, so zahtevali njegovo izločitev, vendar s to zahtevo niso bili uspešni.

Primer bo sicer po pojasnilih sodišča zastaral leta 2025.