Balonarsko tragedijo na Barju zakrivila napačna tehnika pilotiranja ob pristajanju

Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je danes objavila končno poročilo o preiskavi letalske nesreče toplozračnega balona Londstrand LBL 600C na Ljubljanskem barju. Poročilo na 71 straneh podaja podrobne podatke o balonu, letu, nesreči, poškodbah ljudi in balona ter o osebju. Opredeli tudi meteorološke podatke v času nesreče in opiše potek preiskave.

Najhujša balonarska nesreča v Sloveniji se je zgodila 23. avgusta predlani nekaj pred 8. uro zjutraj v bližini Iga. Balon je ob pristajanju večkrat udaril v tla, vmes pa trčil še v drevo. Več ponesrečencev je popadalo iz košare, druge je zajel ogenj. V košari balona je bilo 32 ljudi, med temi so na kraju nesreče umrli štirje, dva sta umrla pozneje v bolnišnicah.

Preiskovalci v danes objavljenem poročilu kot neposredni vzrok nesreče navajajo napačno tehniko pilotiranja balona v pristajalni fazi. Med posrednimi vzroki pa navajajo nespoštovanje veljavnih letalskih predpisov s področja letenja s toplozračnimi baloni, pomanjkljivo meteorološko pripravo na izvedbo leta in neupoštevanje vremenskih razmer v času poleta.

Poročilo tudi ugotavlja, da je bil balon na dan nesreče ploven. Pilot je imel veljavno dovoljenje pilota prostoletečega balona. Privilegije iz dovoljenja je pilot uveljavljal z veljavnim zdravniškim spričevalom za 2. razred.

Zdravstveno stanje pilota po oceni preiskovalcev ni vplivalo na nesrečo. So pa obenem ugotovili, da pilot do dneva nesreče ni izpolnil zahteve iz odločbe letalskega nadzornika s 6. junija 2012. S to odločbo je nadzornik agencije za civilno letalstvo pilotu naložil specialni zdravstveni pregled glede zahtev z vidom. Obenem mu je prepovedal opravljanje nalog pilota toplozračnega balona vse do predložitve rezultatov pregleda.

Podatkov o skupnem naletu pilota s toplozračnimi baloni in na tipu toplozračnega balona LBL 600C komisija od pilota ni uspela pridobiti. Knjižica letenja pilota pa je bila v nesreči pri požaru uničena. Prav tako preiskovalci v dokumentaciji registra zrakoplovov tudi niso našli pogodbe o uporabi omenjenega toplozračnega balona med Društvom balonarski center Slovenija in operatorjem Balonarski center, kot to določa zakon o letalstvu.

Operator na dan nesreče ni imel dovoljenja za opravljanje komercialnih prevozov z baloni, kot to določa zakon o letalstvu. Je imel pa sklenjeno zavarovanje zrakoplova iz naslova odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom in prtljagi.

Meteorološke razmere so vplivale na nesrečo, priznavajo v službi za preiskovanje letalskih incidentov. Opozarjajo pa, da pilot ni imel vzpostavljene radijske zveze s pristojno kontrolo zračnega prometa in da je polovico leta opravil na višinah brez njene odobritve.

Do požara je prišlo, ker pilot ob pristanku ni zaprl zapornih ventilov na jeklenkah. Pri trku v krošnje dreves je namreč prišlo do poškodbe plinske instalacije in uhajanja plina iz jeklenk, med drugim navaja poročilo.

Služba je sicer že v dneh po nesreči, natančneje 25. avgusta 2012, izdala varnostna priporočila agenciji za civilno letalstvo. Tragedija je pozneje razkrila precejšnjo zmedo na področju opravljanja komercialnih poletov. Agencija je komercialne balonarje najprej za nekaj časa prizemljila, nato pa znatno zaostrila predpise za komercialne polete z baloni in povečala nadzor nad njimi.

Odgovornost pilota Mira Kolenca medtem še ugotavljajo tudi drugi pristojni organi. Tožilstvo je zahtevo za preiskavo vložilo marca letos, 13. maja pa je bil Kolenc tudi zaslišan pred preiskovalno sodnico. Julija je sodišče izdalo sklep o uvedbi sodne preiskave, a ta še ni pravnomočen, saj se je Kolenc na sklep pritožil. Tožilstvo pilota preganja zaradi povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti, za kar mu grozi kazen do osmih let zapora.