Predstavniki slovenske države so nedavno s predstavniki madžarskega letalskega prevoznika Wizz Air premlevali, kako bi lahko Madžare privabili v Slovenijo. S subvencijami, jasno.

Na to lahko gledamo kot na izsiljevanje prevoznikov, a ne moremo se pretvarjati, da smo v Sloveniji preponosni, da ne bi subvencionirali povezave Brnika z drugimi letališči v Evropi. To dobro vedo Madžari, ki ne skrivajo, da je državna podpora glavna motivacija za vzpostavitev letalskih povezav med Ljubljano in svetom.

Na srečanju z Agencijo za civilno letalstvo so denimo poizvedovali o roku za oddajo vlog v okviru desetega javnega razpisa v skladu s programom podpore letalskim povezavam v Sloveniji, ki se bo zaključil 31. avgusta 2026, javno pa tudi govorijo, da vidijo »ogromen potencial« na slovenskem trgu, a da bo za to potrebna »večja podpora za letalske prevoznike«.

Kaj bi lahko za Brnik pomenil prihod madžarskega nizkocenovnika (pa tudi drugih podobnih družb), kažejo zgledi iz naše bližine. Wizz Air je že pred časom prišel na skopsko letališče v Severni Makedoniji, leti pa tudi iz črnogorske Podgorice.

Iz slednje po podatkih portala Flight Connections trenutno ponuja 21 destinacij, iz Skopja pa kar 36. Tudi do Ljubljane. Wizz Air je od januarja do aprila na progi Skopje–Ljubljana prepeljal 31.155 potnikov, povezava Podgorica–Ljubljana pa je bila vzpostavljena 2. junija letos. Obe balkanski državi sicer gladko povozita Slovenijo, ko gre za število letalskih potnikov.

Brnik jih je lani zabeležil 1.591.443, kar je deset odstotkov več kot v letu 2024, a že Skopje je v letu 2025 imelo 3.211.419 potnikov. Podgorica je medtem lani zabeležila 1.751.850 potnikov, še dodatnih 1.337.000 pa jih je šlo preko letališča v Tivatu in skupno je imela Črna gora v letu 2025 več kot tri milijone letalskih potnikov.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko smo povprašali, o čem je bilo govora na sestanku z Wizz Airom in kako kaže z vzpostavitvijo novih linij. Da je bila tema predvsem državna pomoč (v skladu z evropskimi smernicami), so nam potrdili, uradne ponudbe Madžarov za nove letalske povezave na Letališču Jožeta Pučnika pa Slovenija doslej ni prejela.

Glede makedonskega zgleda s Skopjem na ministrstvu poudarjajo, da so omejeni s pravili EU, ki spodbujajo subvencije za nove linije izključno na destinacije znotraj EU. »Ključni izziv Republike Slovenije kot članice EU je, da ne more ponuditi enakih pogojev kot nekatere države zunaj EU, kjer takšnih omejitev ni,« pravijo o »nelojalni« konkurenci Severne Makedonije, ki seveda ni članica Unije.

Tudi se na ministrstvu niso želeli opredeljevati glede tega, ali bi Wizz Air lahko postal partner pri izboljšanju letalske povezljivosti Slovenije.

»Trenutni slovenski program subvencij za večjo letalsko povezljivost sledi pravilom EU in je zasnovan tako, da spodbuja nove linije v največ triletnem obdobju izključno na destinacije v državah skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA). Ne omogoča pa daljših ali višjih spodbud, ki jih pričakujejo nekateri nizkocenovni prevozniki,« pravijo o razkoraku med interesi Slovenije in letalskih prevoznikov.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.