Literati si že nekaj let prizadevajo, da bi Slovenija kot ena zadnjih držav EU uredila vprašanje fotokopiranja učnih gradiv (enciklopedij, atlasov, učbenikov, priročnikov). Sazor je bil z namenom pobiranja nadomestil za reproduciranje tovrstnih gradiv v osnovnih in srednjih šolah ter univerzitetnih ustanovah tudi ustanovljen, vendar, kot trdi njegov predsednik Rudi Zaman, od njih ne dobivajo ničesar.
"Sazor čaka sodelovanje z ministrstvom za šolstvo ali kakšnim reprezentativnim organom, kar je po njihovem mnenju združenje ravnateljev ali združenje občin, vendar tu že od leta 2007 traja ping pong," je za STA povedal Zaman. Ker teh nadomestil ne pobira, Sazor trenutno zbira samo nadomestila od kopij v fotokopirnicah, kar znese nekaj tisočakov letno, ter od uvoznikov fotokopirnih naprav, od katerih zbere približno 100.000 evrov letno. To pa trenutno po Zamanovih besedah komajda zadostuje za njihovo delovanje.
Marca letos so avtorji, založniki in knjigotržci sprejeli deklaracijo, v kateri so predlagali, da bi se za avtorsko pravico pri reproduciranju v šolah plačevalo 50 centov mesečno na učenca ali dijaka. S tega naslova slovenski avtorji in založniki izgubijo od milijona do milijona in pol evrov na letni ravni. Znesek 50 centov so dobili po primerjavi z drugimi evropskimi državami in na podlagi posebne strokovne ekspertize.
Na vprašanje, kdo bi ta znesek plačal, Zaman odgovarja, da tuje države poznajo različne ureditve. "V enih plačuje vlada, v enih ministrstvo, v Franciji npr. nekaj občina, nekaj starši, nekaj šola." Pri nas pa, ker država trenutno denarja nima, so se pogovarjali, da bi ga v nekem prehodnem obdobju treh let lahko plačevali starši na položnicah. Starši zdaj plačujejo materialne stroške za fotokopiranje, in sicer za papir, ne pa tudi za avtorske pravice, je pojasnil Zaman.
Da " še ni poskrbljeno za učinkovito kolektivno upravljanje pravic v tem primeru uporabe", čeprav kolektivna organizacija obstaja, so za STA potrdili tudi na uradu za intelektualno lastnino (Ursil). Urad sicer, kot pravi njegova direktorica Vesna Stanković Juričić, podpira vsa prizadevanja tako Sazorja kot reprezentativnih združenj uporabnikov, da dosežejo sporazum in skupno določijo tarifo za fotokopiranje. Konkretni predlog Sazorja, ki kolektivno upravlja to pravico, pa ne komentira, ker "ne pozna metodologije izračuna".
Na avdiovizualnem področju so trenutno še "nepokriti" avtorji prispevkov (scenografi, kostumografi, montažerji, itd.), saj njihova pravica sploh še ni priznana skozi instrument dovoljenja, je za STA poudaril direktor zavoda Aipa Gregor Štibernik, ki vodi tudi zavod IPF. Po njegovem mnenju se jim "dela velika krivica, saj avtorji glasbenih prispevkov na osnovi istega zakona (in istega urada) uživajo materialne koristi iz tega naslova že skoraj 20 let".
Ti avtorji po njihovi oceni, ki temelji na mednarodno primerljivih podatkih, izgubljajo približno dva milijona evrov letno. V Aipi si sicer, kot poudarjajo, že skoraj tri leta prizadevajo pridobiti novo dovoljenje, s katerim bi razširili obseg pravic, ki jih uveljavljajo v zvezi z avdiovizualnimi deli, vendar urad o tem še ni odločil. Za ponovno pridobitev dovoljenja za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih si prizadeva tudi Sazas, ki je imel pred ustanovitvijo Aipe začasno dovoljenje za to področje. A kot je letos ugotovil Ursil, Sazas te pravice že upravlja brez ustreznega dovoljenja.
Dodaten denar pa imetniki pravic, kot je bilo pojasnjeno v prejšnjem prispevku, izgubljajo zaradi nepodelitve dovoljenja za področje privatnega reproduciranja. Za koliko so slovenski avtorji prikrajšani zaradi tega, si kolektivne organizacije niso enotne; njihove ocene se gibljejo od milijona do 1,8 milijona evrov letno.
Čeprav so kolektivne organizacije za zbiranje nadomestil s tega naslova po dolgotrajnem "uglaševanju" pooblastile Sazor, naj bi zadnjo oviro pred podelitvijo dovoljenja zdaj predstavljal Zapis. Združenje, ki šteje okrog 200 članov, "od svoje vloge ne želi odstopiti in tako pospešiti izdaje dovoljenja v dobrobit na tisoče imetnikov, ki jih zastopamo kolektivne organizacije", je za STA povedal predsednik sveta zavoda IPF Andrej Sraka. V Zapisu se na vprašanja STA niso odzvali.