Kot so sporočili z notranjega ministrstva, je Šefic poudaril, da je bil slovenski predlog dobro sprejet in ga številne države podpirajo. Ob tem je dodal, da je ključno sprejeti skupno širšo dokončno odločitev, saj spreminjanje pravil in uvajanje novih ukrepov pri sprejemanju migrantov predstavlja dodatno obremenitev za vse države na t. i. zahodnobalkanski poti.

Sodelovanje Slovenije in Avstrije je sicer na vseh ravneh zelo dobro, tako na politični med notranjima ministrstvoma kot operativni med policijama. Slovenskim policistom pri nadzoru meje s Hrvaško trenutno pomaga 15 avstrijskih kolegov in tudi v prihodnje bi bila Slovenija vesela take pomoči, je še dejal Šefic.

Avstrija sicer te dni uvaja nove postopke pri sprejemanju, obravnavi in repatriaciji migrantov. Z njimi želi predvsem narediti državo manj privlačno za prebežnike in pospešiti obravnavo tistih, ki so že tam, tudi v smislu vračanja tistih, ki do zaščite v Avstriji niso upravičeni.

Zavrnjene prosilce za azil naj bi tako v prihodnje vračali tudi z vojaškimi letali hercules C-130. Na seznam t. i. varnih držav izvora migrantov Avstrija dodaja Maroko, Alžirijo, Tunizijo, Gruzijo, Mongolijo in Gano, postopek obravnave prošenj prosilcev za azil iz varnih držav pa skrajšuje na vsega deset dni. Same migrante skušajo Avstrijci spodbuditi tudi k prostovoljni vrnitvi v domovine, in sicer tako, da ponujajo več denarja tistim, ki se sami odločijo vrniti.

Do leta 2019 naj bi iz Avstrije izgnali najmanj 50.000 migrantov, določili pa so tudi zgornjo mejo, koliko prosilcev za azil so sploh še pripravljeni sprejeti.

Obenem je avstrijska vlada nedavno zaostrila azilno zakonodajo ter med drugim časovno omejila pravico do azila ter omejila pravico do združitve družin, na meji s Slovenijo pa so Avstrijci poostrili režim sprejemanja in preverjanja migrantov.