Anketa: 17 odstotkov jih želi koalicijo Gibanja Svoboda in SDS

Po podatkih ankete je 40 odstotkov vprašanih polnoletnih državljanov svojo odločitev glede izbrane stranke utemeljilo na njenem programu oz. dejstvu, da bodo največ naredili za Slovenijo in njene prebivalce. 14,3 odstotka vprašanih je stranko izbralo zaradi prepričanosti, da se bo uvrstila v parlament, 14 odstotkov pa zaradi njenega voditelja oz. voditeljice. Dobrih 12 odstotkov je za izbrano stranko glasovalo zato, ker zanjo večinoma glasuje, 10 odstotkov volivcev se je odločilo na podlagi izjav na soočenjih, 5,5 odstotka vprašanih pa je stranko volilo zaradi njenega kandidata v svojem volilnem okraju.

Pregled po strankah je pokazal, da je Gibanje Svoboda 36,5 odstotka volivcev izbralo, ker jih je prepričal njihov program oziroma so ocenili, da bo stranka naredila največ za Slovenijo. 21 odstotkov jih je Svobodo volilo, ker so prepričani, da bo stranka prišla v parlament in 19 odstotkov zaradi vodje stranke, Roberta Goloba. Na podlagi programa se je 55,7 odstotka volivcev odločilo tudi za SDS, le osem odstotkov pa jih je stranko izbralo zaradi njenega voditelja Janeza Janše. Petina vprašanih je SDS izbrala, ker večinoma glasuje za to stranko.

NSi je zaradi programa izbralo 55 odstotkov njihovih volivcev, po okoli desetino volivcev NSi pa so prepričali še njihov politični vodja, kandidat v okraju volivca in dejstvo, da večinoma glasujejo za to stranko. Polovica volivcev Levice je za stranko prav tako izbrala zaradi programa, 13 odstotkov jih je zanjo volilo, ker so jih prepričali na soočenjih, 21 pa zato, ker zanje večinoma glasujejo. SD je dve tretjini volivcev izbralo, ker večinoma glasuje zanjo, 9,1 odstotka volivcev je stranko izbralo na podlagi soočenj, 11,7 odstotka pa zaradi kandidata v svojem okraju.

Mediana se je v anketi posvetila tudi tistim, ki niso šli volit. Pri 40 odstotkih vprašanih so bili razlogi za neudeležbo na volitvah objektivni (npr. bolezen), 19,1 odstotka jih je pojasnila, da nikoli ne volijo, slaba desetina pa je doma ostala, ker je bila razočarana nad preteklim delovanjem strank oziroma ker zanjo ni bilo primerne opcije.

V anketi so se osredotočili tudi na slovensko politično prihodnost. Slabih 80 odstotkov vprašanih si želi, da bi se vlada oblikovala hitro, 72,5 odstotka vprašanih pa si želi, da bi se vlada obdržala cel mandat. Tega si sicer ne želi 12 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa jih je na vprašanje odgovorilo z ne vem. 46,2 odstotka vprašanih si želi vlado levih oziroma levosredinskih strank, medtem ko si takšne vlade ne želi 35 odstotkov vprašanih. Vlado levih in desnih strank si želi 40 odstotkov vprašanih, 38 je ne želi, petina je neopredeljenih. Vlado desnih oz. desnosredinskih strank si želi 26,8 odstotka vprašanih, 51 odstotkov pa si takšne vlade ne želi.

Dve tretjini vprašanih ocenjujeta, da se bo oblikovala leva oziroma levosredinska vlada. 60 odstotkov jih ob tem ocenjuje, da bo vlada zdržala cel mandat, medtem ko četrtina meni, da ne bo. Da bo oblikovanje koalicije dolgotrajno ocenjuje 19,4 odstotka vprašanih, 66,7 odstotka pa jih meni, da trditev ni najbolj verjetna. 64,7 odstotka vprašanih meni, da oblikovanje vlade levih in desnih strank ni verjetno, in 19 odstotkov jih meni, da je. Skoraj 70 odstotkov je takih, ki menijo, da ni veliko verjetnosti za vlado desnih oziroma desnosredinskih strank.

Pri vprašanju o strankah, ki bodo oblikovale koalicijo, bi bilo 32,9 odstotka vprašanim najljubše sodelovanje med Gibanjem Svoboda, SD in Levico, z 20,3 odstotka sledi koalicija Gibanja Svoboda in SD, koaliciji Gibanja Svoboda in SDS je naklonjenih 17 odstotkov vprašanih, koaliciji Gibanja Svoboda in NSi pa 13 odstotkov.

Mediana je raziskavo na vzorcu 1057 oseb izvedla med 26. in 28. aprilom.