Revija Reporter
Slovenija

Andrijana Starina Kosem o obsodbi Šrota in Bavčarja: Ne komentiram

Jože Biščak

20. jul. 2013 6:02 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Igor Bavčar, letnik 1955, Istrabenz, sedem let zapora. Boško Šrot, letnik 1957, Pivovarna Laško, pet let in deset mesecev zapora. Tako se je glasila razsodba na ljubljanskem okrožnem sodišču v primeru Istrabenz. In, ja, to je bil zelo slab dan za gospoda v drugi polovici šestdesetih let življenja.

Tožilstvo jima je očitalo nezakonito preprodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Sledilo je več transakcij istega deleža, vendar vedno za drugačno ceno, dokler na koncu ni pristal v Pom-Investu. Ta je zanj odštel 49,2 milijona evrov, pivovarna pa naj bi bila tako oškodovana za 25,4 milijona evrov, kot so izračunali na tožilstvu, ki ga je vodil Jože Kozina, preganjalec in izganjalec tajkunov. Poleg njiju sta bila obsojena tudi brata Sušinski, vendar so bili reflektorji uprti predvsem v Bavčarja in Šrota, ki seveda nista kdorkoli.
 
Igor Bavčar se je še v rdečem političnem sistemu kalil kot miličnik, vendar je kmalu spoznal, da to ni zanj, zato je končal študij politologije. Slovenski javnosti je postal znan med procesom JBTZ, ko je vodil odbor za človekove pravice, nato pa kot politik. Bil je dvakrat poslanec državnega zbora in trikrat minister. Od leta 1992 je vodil Demokratsko stranko, dokler leta 1994 ni obrnil hrbta pomladnikom in stranko popeljal v naročje Janeza Drnovška in LDS. Bilo je to istega leta, ko je bil Janez Janša zaradi zadeve Depala vas razrešen kot minister za obrambo. Ko je postalo jasno, da bo Drnovšek kandidiral za predsednika države, je marsikdo v Bavčarju videl njegovega naslednika. Toda »strici« so menili drugače, za predsednika vlade imenovali Toneta Ropa, Bavčarja pa za »nagrado« poslali na čelo Istrabenza, ki ga je novi direktor iz naftnega trgovca kmalu spremenil v turistično-finančni holding. Načrtoval je menedžerski prevzem, ki pa je propadel. 
 
Dve leti mlajši »brat v obsodbi« izhaja iz delavske družine. Kot diplomirani pravnik se je že leta 1981 zaposlil v občini Laško. Tone Turnšek, direktor pivovarne, je Boška Šrota v podjetje pripeljal leta 1994. Kmalu je postal njegov zaupnik in tudi naslednik. Bil je »sprejemljiv« za obe politični opciji. Njegov mentor Turnšek je bil ustanovni član Kučanovega Foruma 21, sam član SD (kasneje je izstopil), njegov brat Bojan pa vplivni član (dve leti tudi predsednik) SLS in župan Celja. Turnšek je skupaj z njim zmagal v pivovarski vojni z Belgijci, se leta 2005 upokojil in pivovarno prepustil Šrotu, ki je že leta 2006 postal skriti večinski lastnik pivovarne, vendar je to razkril šele leta 2008.
 
Šrotova in Bavčarjeva (nekdanja) prijateljica ter podpornica v prvi Janševi vladi, ko je bila do leta 2007 državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, je bila o sojenju kratka: »Ne bom ničesar komentirala.« 
 
Izjave o obsodbi Bavčarja in Šrota
 
VASILIJ POLIČ, nekdanji vrhovni sodnik: »Vsi se moramo zavedati, da živimo v pravni državi. Zato imata tudi obsojena vsa pravna sredstva, da se pritožita. Ne morem reči, ali je sodišče odločilo prav ali ne, saj bodo o tem, če se bosta pritožila, odločale višje instance, v končni fazi tudi evropske.«
 
DUŠAN KEBER, član odbora za pravično in solidarno družbo in zdravnik: »Bavčar je moj prijatelj, zato se počutim, kot bi bil obsojen družinski član. Želel bi, da to ne bi bilo res. Sodbo na 1. stopnji moramo razumeti kot prvo diagnozo v zdravstvu, kot stopnico proti kazni. Čakam, da bo pravnomočna, vendar je pomembna tudi ta sodba.« 
 
SONJA ŠMUC, izvršna direktorica Združenja Manager: »Sodba sodišča za Združenje Manager ni nobeno presenečenje, saj smo s tem končali neko poglavje. Častno razsodišče združenja je namreč že leta 2011 končalo postopke in ocenilo, da zaradi kršitev etičnega kodeksa ne Igor Bavčar ne Boško Šrot ne moreta več biti člana.«