Mariborsko sodišče je Šiška marca obsodilo na osem mesecev zapora, pri čemer pa je večino kazni odslužil že s priporom, iz katerega ga je sodišče do pravnomočnosti sodbe izpustilo ob izreku sodbe. Tako Šiško kot njegova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj sta bila takrat prepričana, da mu preostanka kazni ne bo treba odslužiti.
Šiško se je na sodbo sicer pritožil, a je mariborsko višje sodišče jeseni potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo. Ob njem je sodni senat pod vodstvom sodnice Vanje Verdel Kokol na pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta obsodil še soobtoženega Mateja Lesjaka.
Poziv na prestajanje kazni mu je bil po Šiškovem mnenju vročen prepozno in napačno, vseeno pa je oddal prošnjo za preložitev prestajanja kazni. Ob tem je spomnil, da je že v priporu prestal več kot 80 odstotkov kazni, zato se je obrnil tudi na komisijo za pogojni odpust, kjer so mu odgovorili, da o tem ne morejo odločati dokler ni v zaporu.
Tožilstvo je Šišku očitalo ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v zvezi z oboroženim uporom in pozivanje k strmoglavljenju najvišjih državnih organov, soobtoženemu Lesjaku pa pomoč pri tem dejanju.
To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje takratnemu predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še obrambne skupine te dežele - Štajerske varde septembra lani.
Že prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe izpostavilo, da je Šiško s svojimi ravnanji šel predaleč. Kot je takrat dejala sodnica, se lahko iz zgodovine naučimo, da takšnih dejanj ni za podcenjevati.
Obdolžena sta ves čas procesa zatrjevala, da je šlo pri postroju v Apačah za provokacijo oziroma predstavo za javnost. Ob tem je Šiško trdil, da ima po ustavi pravico do ustanovitve dežele in Štajerske varde, a ga je sodnica opozorila, da je to po ustavi mogoče le z zakonitimi sredstvi.
Skupine civilistov pod vodstvom Štajerske varde in Andreja Šiška sicer tudi letos izvajajo vojaška urjenja v štajerskih gozdovih. Na policiji spremljajo morebitna tveganja, ki bi bila povezana z odklonskimi ravnanji, vlada pa je poslancem v sprejem že predlagala noveli o nadzoru državne meje in o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi omogočila pregon oziroma omejitev delovanja t. i. vard ali vaških straž.
Pred dvema tednoma so policisti med nadzorom meje v Planini v Podbočju opazili oboroženo skupino oseb, oblečenih v maskirna oblačila. Za 41 oseb so preverili istovetnost, sedmim pa tudi zasegli orožje oziroma predmete, podobne orožju. O vsem skupaj so obvestili okrožnega državnega tožilca, ki pa v dogodku ni našel elementov kaznivega dejanja.