Amnesty international Slovenija opozarja na pomanjkljivosti kontingentnega načrta

Nataša Posel je za STA pojasnila, da državo prečkajo tako ljudje, ki bi v Sloveniji denimo zaprosili za azil, kot tudi tisti, katerih cilj so druge države in bi želeli Slovenijo uporabiti zgolj kot tranzitno državo in se tu ne želijo dokumentirati. Za Evropsko unijo namreč velja Dublinska uredba, ki državam omogoča, da migrante vračajo v državo, v kateri so prvotno zaprosili za azil, je dodala.

Po njenem prepričanju bi lahko države sprejele neke vrste mehanizem, kot ga je Slovenija za begunce iz bivše Jugoslavije vpeljala v času vojne v Bosni in Hercegovini. Mehanizem začasne zaščite je veljal za vse ljudi iz določenega območja in ni bila potrebna individualna presoja vsakogar, je poudarila.

Kot piše na spletni strani ministrstva za notranje zadeve, mora sicer tujec v najkrajšem možnem času od vstopa v Slovenijo pri katerem koli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti izraziti namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito.

Policija nato ugotovi njegovo istovetnost, pot, po kateri je prišel v Slovenijo, ter ga preda azilnemu domu, kjer tujec vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Prosilca se lahko po potrebi razseli v ustrezne institucije ali pa se mu ob izpolnjevanju pogojev omogoči zasebno nastanitev, za kar se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč.

Ko je bil s prosilcem že opravljen osebni razgovor, ga lahko po tednu bivanja v azilnem domu nastanijo na zasebnem naslovu. O prošnji za nastanitev na zasebnem naslovu odloča strokovna medresorska komisija, piše na spletni strani ministrstva. V primeru, da je prosilcu priznana mednarodna zaščita, pridobi pravico do sodelovanja v integracijskih ukrepih, v primeru negativne odločitve pa se izvede postopek vrnitve tujca v izvorno državo.

Nataša Posel se boji, da bodo morali ljudje, ki bodo prišli v Slovenijo, čakati več mesecev na ureditev statusa, saj že za sedanji pritok, s katerim se srečujejo na notranjem ministrstvu, porabijo veliko časa. "Za vsakega vsaj za uvodni pogovor potrebujejo tri ure, teh ljudi pa bo več sto ali tisoč," je dodala.

Ob tem je pojasnila, da je treba ločiti med azilantom in beguncem, saj gre za dve zelo različni stvari, različen pa je tudi obseg pravic, ki jih ti ljudje imajo. Kot je dodala, mora biti beguncem status odobren, tisti, ki ne bodo zaprosili za azil, pa bodo vrnjeni v državo od koder so prišli. "Nekdo ki pa tukaj čaka na azil, je takoj del integracijske politike, ima takoj možnost šolanja, učenja jezika," je pojasnila.

Politika EU do beguncev je po mnenju direktorice AIS lahko kruta, že to, da morajo pešačiti sem, je navedla. "Za nas je zelo pomembno, da EU zagotovi varne in legalne poti. Če bi Slovenija torej vedela, da lahko sprejme 1000 ljudi, bi jim lahko že v Grčiji ponudila prevoze in bi potovali varno, ne bi bili podvrženi temu, da se zadušijo v tovornjakih," je še izpostavila.