Ministrica: Številka 631 beguncev je za Slovenijo sprejemljiva

Slovenija bo sodelovala v drugem programu premestitve beguncev znotraj EU, je poudarila ministrica. Pri tem je opozorila, da želi imeti Slovenija tudi v prihodnjih programih možnost, da se upošteva njena integracijska sposobnost, varnostne razmere in trenutni migracijski pritisk, torej dejavnik spontanih migracij.

Evropska komisija predlaga, naj Slovenija v sklopu sheme za premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske sprejme 631 oseb. Na vprašanje, ali je ta številka za Slovenijo sprejemljiva, je ministrica odgovorila: "Glede na to, da smo izkazali pripravljenost sodelovati v teh programih, vsekakor ni mogoče reči, da ni sprejemljiva, ker bi to bila potem kontradiktorna odločitev."

Slovenska ministrica je dala izjavo za medije med večernjim zasedanjem. Notranji ministri EU danes po dolgi razpravi na izrednem sestanku v Bruslju niso uspeli doseči soglasja o načelnem, političnem dogovoru o premestitvi 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah unije.

Razprava je bila po besedah Györkös Žnidarjeve zelo razpršena. Države so načelno pozdravile predloge komisije, največ pozornosti pa so do takrat namenile konceptu večnamenskih sprejemnih centrov, imenovanih "hot spots", ki so za večino najboljša in najbolj praktična rešitev v trenutnih razmerah, je pojasnila ministrica.

Notranji ministri so sicer že pred nekaj urami potrdili julija dogovorjen sklep, ki predvideva premestitev 40.000 beguncev iz Italije in Grčije. Slovenija je v okviru te odločitve v skladu s ključem luksemburškega predsedstva ponudila sprejem 230 oseb. To je manj od prvotnega predloga komisije, ki je za Slovenijo predvideval sprejem 495 oseb.

Izvajanje te sheme je še zelo nedorečeno. Ministrica je izpostavila upanje, da se bo program začel izvajati čim prej in da se bo dejansko uresničila napovedana solidarnost. Za Slovenijo je ta solidarnost bistvena in dvosmerni koncept, saj gre tudi za naložbo v prihodnost, ko bo morda sama obremenjena z migracijskimi tokovi.

Članice včeraj po ministričinih besedah niso bile pozvane, naj napovedo dodatne prispevke v okviru prve sheme za premestitev, ker številka 40.000 še ni dosežena. Za zdaj tudi ni jasno, kako se bo to v praksi izvedlo, niti kolikšna točno je razlika, ki jo je treba zapolniti. Včeraj po njenih besedah tudi ni bilo govora o razliki.

Ministrica je sicer ob tem nakazala, da bi bila Slovenija pripravljena prispevati še več, če bi bila k temu pozvana. Če bi se odprla razprava o razliki, bi se Slovenija po njenih besedah ustrezno odzvala, v skladu z zasnovanim konceptom in začrtano smerjo - da je pripravljena še naprej izkazovati solidarnost.

Ministrica se je ob robu zasedanja srečala z avstrijsko kolegico in hrvaškim kolegom, s katerima so izmenjali ključne informacije o dogajanju v soseščini ter se dogovorili za ažurno izmenjavo informacij v prihodnjih dneh. Avstrijska kolegica ju je seznanila z nameravano začasno uvedbo nadzora na meji, je pojasnila Györkös Žnidarjeva.

Notranja ministrica je še izpostavila, da se EU sooča z največjim izzivom na področju migracij v zadnjih desetletjih, ter opozorila, da postavlja trenutna humanitarna kriza pod vprašanj temeljne postulate EU. "Zelo pomembno je, da se strinjamo, da problema ni mogoče rešiti na nacionalni ravni. Pomemben je enoten, evropski odziv," je sklenila.