Alkohol med mladimi, tudi mladoletnimi, je zaskrbljujoč pojav

Strokovni direktor Pediatrične klinike Rajko Kenda je pred včerajšnjo prireditvijo Ritem mladosti opozoril, da ob tovrstnih prireditvah sprejmejo nezavestne in podhlajene otroke, starše pa pozval, naj prevzamejo svojo odgovornost za vzgojo otrok.

Veličeva opisuje primer iz njene prakse: Deklica je na enem od avtobusnih postajališč omedlela. Posredovali so policija in reševalci, ki so jo odpeljali na izpiranje želodca. Vključil se je Center za socialno delo Šiška, kjer so deklico vključili v program osebne pomoči. Tudi dekličina mama je vse leto sodelovala s centrom in težava se je počasi odpravila.

Veličeva pravi, da lahko center za socialno delo v takih primerih pomaga le, če je o tem obveščen. A ob tem dodaja, da v svoji dolgoletni karieri še ni dobila obvestila od kakšne zdravstvene ustanove, tako kot jih obveščajo na primer policisti ali šole.

Zdravstveni delavci bi morali, tudi v skladu z zakonom o preprečevanju nasilja v družini, obveščati center za socialno delo, ko sprejmejo mladoletnika pod vplivom alkohola ali drog, pravi Veličeva. "Tako kot nas policija elektronsko obvešča, bi nas lahko tudi zdravstvene ustanove," dodaja.

"Policija nas redno obvešča, če najde ogroženega mladostnika. Takih primerov, ko me obvesti policija ali starš otroka direktno, sama obravnavam tri do pet letno. Poleg tega pa mladostnike s težavami s popivanjem odkrijemo tudi, ko jih obravnavamo zaradi drugih razlogov," pojasnjuje Veličeva.

Ko center za socialno delo zazna primer otroka s težavami z alkoholom, lahko na pogovor povabi starše, jim predstavi oblike pomoči, ki so na voljo, skupaj pa poskušajo ugotoviti, kaj je izvor težav pri otroku ali družini.

Ogromno mladih je popolnoma pasivnih, izpostavlja Veličeva med razlogi za popivanje mladostnikov. "Ali se ne ukvarjajo z ničemer v prostem času, ali pa so neuspešni v šoli. Alkohol jim pomaga utopit bolečino ob teh negativnih občutkih," pravi socialna delavka. Da celo otroci še pred najstništvom iz takih razlogov posegajo po alkoholu, Veličeva povezuje s sedanjim šolskim sistemom, ki je zelo zahteven.

"Otroci včasih dobivajo le negativne povratne informacije, nikakor ne morejo priti na zeleno vejo. Reševanje težav zahteva neko aktivnost tako od otroka kot od starša. Lažje je nekaj vzeti, da pridejo do trenutka ugodja," opisuje Veličeva.

Starši so prvi odgovorni, da vedo, kje je njihov otrok, kdaj in v kakšnem stanju se vrne domov, pravi Veličeva. A po njenih besedah včasih sploh ne vedo, kje jih imajo. "Mislijo, da so jih pospremili spat, otroci pa so v resnici pobegnili čez okno. Ali pa se jim otroci zlažejo, kje se nahajajo, da so na primer pri prijatelju," našteva.

Opozarja, da je zaradi opitosti ogromno neprimernih spolnih odnosov pri mladih, tudi primerov spolnih zlorab. Kot pravi, se mladi velikokrat zaradi alkohola sploh ne spominjajo, kaj so počeli ob koncu tedna.

Kljub vsej preventivi so nekatere raziskave nevladnih organizacij pokazale, da je več kot 40 odstotkov osnovnošolcev že poskusilo alkohol, pravi Veličeva. Ob tem opozarja na lahko dostopnost do alkohola tudi mladoletnim na velikih javnih prireditvah. "Vaške veselice, gasilske veselice ... Toliko pijanih mladostnikov, kot jih vidim na takih prireditvah, to je prava katastrofa. Nihče tega ne preverja. Točijo se litri in litri alkohola, pa nihče ne preverja. Tudi skoraj vsaka družina ima alkohol doma," opozarja Veličeva.

Tako veliko razširjenost alkohola med mladimi Veličeva pripisuje tudi napačnim zgledom v družini. Starši bi morali biti veliko bolj pripravljeni, že na starševstvo, meni Veličeva. Pa tudi naša družba bi morala imeti neko strategijo, kakšne ljudi želimo - nesposobne za delo in življenje, ker so si zdravje uničili zaradi popivanja, ali želimo zdravo družbo. Slednja terja veliko preventive, pravi Veličeva. Preventiva pred zlorabo alkohola pa bi se morala začeti že v vrtcu, dodaja.

Pri svojem delu z mladimi Veličeva vidi različne tipe staršev. Kot pravi, je približno tretjina takih, ki so res zaskrbljeni in so pripravljeni pomagati, kaj spremeniti. Približno 40 odstotkov staršev zadeve minimalizira v smislu "Pa kaj. Tudi mi smo bili mladi. Mora poskusiti". Taki se sploh ne morejo soočiti z dejstvom, da lahko otrok zaradi alkohola celo umre, tako zaradi posledic zastrupitve z alkoholom ali pa v prometni nesreči, in potrebujejo kar nekaj časa, da začnejo sodelovati, pravi Veličeva.

Okoli tretjina staršev pa je takih, pravi Veličeva, da se sploh ne odzovejo in rečejo, da je to stvar njihove družine. "V takih primerih delamo samo z otrokom. A brez podpore družine je tako delo neuspešno," dodaja.

Veličeva je glede alkohola na javnih prireditvah jasna: na njih ni mogoče zagotoviti nadzora nad prodajo alkohola. "Ali se bodo odločili delati prireditve, kjer sploh ne bo alkohola. Ali pa naj nehajo," pravi.

Veličeva pri svojem delu srečuje 15- ali 16-letnike, ki imajo za sabo že par let "alkoholne kariere". S takimi, pravi, je težko delati. Zato bi se preventiva morala začeti že veliko prej. V to bi se morali vključiti vsi, ki delajo z otroki: šole, zdravstveni domov in centri za socialno delo. Potrebovali bi nacionalno kampanjo za osveščanje o nevarnosti alkohola za mladostnike, je prepričana Veličeva.