Ali poslanec Levice Miha Kordiš, ki svoje delavce plačuje z zelenjavo, utajuje davke? To pravi Furs

Kordiš je podjetnik že peto leto. Zaposlenih še vedno nima, čeprav je v svoj ustanovni akt zapisal, da bo v prvem letu ustvaril eno delovno mesto, v drugem pa dve. V poslovnih bilancah ob tem že vsa leta izkazuje, da z delom nima niti evra stroška. Večino delo namreč opravijo prostovoljci, ki so mu v lanskem letu namenili 615 ur dela, sledi iz poročila o prostovoljstvu za leto 2020, ki ga je podjetje objavilo prejšnji mesec.

Kot je novinarju Sveta24 odgovoril Kordiš, prostovoljci na njegovi njivi ustvarjajo presežke za prodajo, »iz katere se krijejo odhodki in sodelujočim omogočajo, da si na primer zelenjavo pridelajo zastonj brez stroška najema, orodja, semen, sadik in vsega ostalega, kar sicer pride z vrtičkom.« Sam v delovni fond prispeva le štiri ure tedensko v svojem prostem času.

Kordišev zavod je leta 2017 beležil slabih pet tisočakov, leto pozneje slabih deset, leta 2019 slabih enajst tisočakov, za lani pa podatkov še ni. Vsekakor je zanimivo, ali Kordiš plačuje vse davke, ki bi jih moral, čeprav svoje prostovoljce plačuje v pridelani zelenjavi. Zato smo se obrnili na Finančno upravo in vprašali, kaj določa davčna zakonodaja v takšnem primeru, kot je Kordišev.

Najprej so nam sporočili, da na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne morejo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti: »V skladu z zakonom o davčnem postopku veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega zavezanca na davek.«

Pozneje so nam na našo željo poslali splošen odgovor: »Zelo težko podamo splošen odgovor na opisano situacijo, saj bi za to potrebovali vse informacije in okoliščine primera. Npr. ali so prejemniki zelenjave v delovnem razmerju ali delo opravljajo voluntersko? Če so v delovnem razmerju, v kakšni obliki je to delovno razmerje?«

»Na splošno lahko pojasnimo, da delodajalec mora za delavca obračunavati in plačevati akontacijo davka in prispevke za socialno varnost. Če gre za zaposlene je treba poudariti, da mora biti plača izplačana vedno v denarni obliki (126. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1). To pomeni, da po delovno pravnih predpisih delodajalec ne more »plačevati delavcev z zelenjavo«, ampak jim mora zagotoviti plačo v denarni obliki.«
 
»Z vidika davčne obravnave pa velja, da če bi delodajalec (poleg plače v denarni obliki) delavcem izplačal dodatni prejemek v naravi, se to šteje za boniteto, od katere mora delodajalec plačati enake davke in prispevke, kot če bi šlo za izplačilo dohodka v denarju. Pri dohodkih v naravi za namene določitve pravilne davčne osnove velja pravilo, da se dohodek ovrednoti po primerljivi tržni ceni ter da je treba dohodek obrutiti s koeficientom davčnega odtegljaja, če ni drugega dohodka v denarju (ali je denarni dohodek prenizek), od katerega bi izplačevalec lahko odtegnil obračunan davčni odtegljaj od dohodka v naravi.«

»Glede tega bi radi še izpostavili, da se v kmetijstvu (po ZKme-1) lahko opravlja delo tudi v naslednji obliki: »Začasno ali občasno delo v kmetijstvu je začasna ali občasna oblika dela, za katero je neposredno glede na vegetacijo, sezono oziroma naravo dela za kmetijske panoge sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo in zelenjadarstvo značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili.« Glejte določbe od 105a do 105e člena tega zakona, kjer so navedene številne (tudi davčne) izjeme od običajnega opravljanja dejavnosti. Zgoraj navedeno kaže na to, da se lahko koristi več oblik dela, pri tem so določene tudi izjeme, zato je oblika dejavnosti, ki jo nekdo opravlja, zelo pomembna.«

»Če pa gre brezplačno pomoč na kmetiji, pa se v skladu s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za delo ali zaposlovanje na črno ne šteje pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Skratka, zelo težko je v takšnih situacijah podati splošen odgovor. Dejansko stanje namreč lahko ugotovimo le v konkretnih primerih, ki pa jih zaradi varovanja davčne tajnosti žal ne moremo komentirati.«