Ogorčeni odzivi na Štrancarjev izbruh o Golobu

Vrstijo se obsodbe zapisa podjetnika Aleša Štrancarja, ki je poleg primerjave z diktatorjem še zelo zgovorno izpostavil, da so Mussolinija »z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol«.

Utrgalo se mu je: Goloba primerjal s fašističnim diktatorjem Mussolinijem

»Zapis Aleša Štrancarja ni zgolj osebna žalitev predsednika vlade in njegove partnerke. Je nevarna relativizacija trpljenja naših prednikov pod fašizmom. Za Primorce in Primorke, kjer so posledice Mussolinijevega režima še vedno živa rana v kolektivnem spominu, je to še posebej boleče,« je na faceboku zapisal generalni sekretar Svobode Matej Grah.

»Sram me je, da živim med takimi ljudmi in sram me je zanje. Takšen zapis ne sme iti mimo brez posledic,« je reagirala poslanka Svobode Tamara Vonta. Da za »tako pisanje in govorjenje enostavno ne sme biti prostora v javnemu življenju, na vrsti morajo biti pravna sredstva,« pa pravi njen poslanski kolega Martin Premk in dodaja: »Potem pa bo najbrž jok in stok o cenzuri in nedemokratičnosti. Ampak kar seješ, to žanješ.«

»Gre za banalizacijo zgodovine in trivializacijo grozot, ki so jih naši predniki, še posebej Primorci, občutili na svoji koži,« pravijo v podmladku Gibanja Svoboda. »Ko takšne besede prihajajo od lastnika 'neodvisnih' medijev, postane slika še bolj jasna. Gre za načrtno sejanje sovraštva in ustvarjanje ozračja, kjer se vsak nasprotnik spremeni v sovražnika, vsak politični oponent pa v 'diktatorja'. To ni demokratična razprava – to je pot v nevarno spiralo nestrpnosti,« so še zapisali. 

Po objavi našega članka se je na omrežju X še enkrat oglasil Štrancar in nam očital, da ne poznamo zgodovine. A očitno jo slabo pozna sam – ali pa, še verjetneje, iz zgodovine selektivno izbira dejstva, ki podpirajo njegovo agendo. Mussolini je bil v začetku svoje politične kariere resda socialist, a sčasoma se je od socializma oddaljil in iz italijanske socialistične stranke so ga izključili po izbruhu prve svetovne vojne. Ko je leta 1922 na čelu fašističnega gibanja prevzel oblast v Italiji (niti slučajno ne na demokratičen način), je jedro njegove nove fašistične ideologije tvoril nacionalizem, socialisti (tisti marksistični, ki gredo še posebej v nos Štrancarju) pa so bili preganjani. 

Po treh letih na oblasti lahko Robertu Golobu marsikaj očitamo, a niti slučajno ne moremo reči, da je Slovenijo spremenil v avtoritarno policijsko državo, v kateri so nacionalne manjšine tarča represije večinskega naroda, v kateri ubijajo politične nasprotnike, v kateri je na oblasti ena sama stranka, ki je eliminirala opozicijo, državljanom pa perejo možgane s promoviranjem kulta osebnosti, osrednja figura tega kulta pa se vdaja nerealističnim fantazijam o svoji veličini in vojaških triumfih. Vse to gre namreč na rovaš Mussolinija, ne pa Goloba. 

##TWITTER-1958913776838721665##