Revija Reporter
Slovenija

Aleš Maver: Vprašanje mandatarskega kandidata naj se rešuje po volitvah

Aleš Maver

20. mar. 2018 7:17 Osveženo: 7:19 / 20. 3. 2018

Deli na:

Dr. Aleš Maver

Primož Lavre

Menim, da je neka oblika predvolilne naveze ali zaveze pot, ki daje še največ možnosti za dejansko spremembo oblasti. To seveda ne pomeni, da bo to dovolj. Druga možnost bi bilo pričakovanje, da bo ena od strank desnosredinske opozicije (SDS) dosegla relativno večino, a glede na izkušnje iz 2008 in 2011 je staviti na to karto izjemno tvegano.

Kot sem nekje že zapisal, v Sloveniji zaradi volilnega sistema seveda ne pride v poštev povezava na enotni listi, kot smo nedavno videli v Italiji. Smiselno je, da na volitvah kandidirajo tri ali največ štiri ločene liste, ki pa sklenejo pred volitvami sporazum o tem, da bodo oblikovale skupno vlado, in o najmanjšem skupnem imenovalcu sprememb, za katerega se lahko uskladijo.

Glede na trenutne razmere si predstavljam, da bi kandidirali SDS in NSI samostojno, NLS, GOD (ki sta predvolilno koalicijo že sklenili) in SLS pa na skupni listi. SLS bi se sicer lahko priključila tudi kateri od prejšnjih dveh list, vendar bi skupen nastop treh manjših strank pomenil zanesljiv vstop v parlament. Dobro bi bilo pritegniti še kakšno nekoliko bolj liberalno usmerjeno skupino.

Trd oreh bo seveda izbira mandatarskega kandidata. Za to bi bile idealen vzvod primarne volitve po zgledu ZDA, Francije in Italije, saj bi tudi razgibale volivce že pred volitvami, vendar se utegnejo v tem primeru spet odpreti stare rane. To vprašanje naj se torej rešuje po volitvah.

Ne zdi se mi smiselno, da bi se stranke medsebojno omejevale glede povezovanja z drugimi strankami, če večine na volitvah ne bo. Če bi bilo možno dobiti večino z vključitvijo katere od strank, ki ne bo del predvolilne zaveze, je tudi to pot koristno ubrati, toda pogoj za kaj takega mora biti, da ima desna sredina v takem zavezništvu jasno večino (to morda še posebno velja za morebitno povezavo z Marjanom Šarcem).

Velika koalicija bo po teh volitvah verjetno manj aktualna, kot bi bila povezava SMC in SDS po prejšnjih, saj sta se tam lepo dopolnjevali številčna moč in kadrovska in organizacijska nebogljenost SMC in organizacijska moč SDS kot stabilne stranke. To je bila kombinacija, ki bi preprečevala, da bi večji partner požrl manjšega, kot se je zgodilo SKD, SLS, pa tudi NSI v Janševi vladi.

Velika koalicija bi bila že zaradi politične higiene tudi tokrat boljša od izrazito levosredinske vlade, ki bi pomenila popolno kontinuiteto, ne glede na ime vodilne stranke.

dr. Aleš Maver, politični analitik, latinist in zgodovinar