Aleš Hojs: Nova Slovenija nima stricev iz ozadja

Kaj počnete, odkar niste več minister za obrambo?

Po odhodu z ministrstva sem dva meseca prejemal nadomestilo, ki po zakonu pripada bivšim ministrom in poslancem, zdaj pa sem spet zaposlen v svoji stroki. Kot gradbenik delam v podjetju DRI, pri čemer velik del svojega delovnega časa preživim v Beogradu v Srbiji, kjer sem zastopnik za Jugovzhodno Evropo. Skupaj s sodelavci se trudim na tem območju pridobiti nove posle. V Srbiji še vedno intenzivno gradijo avtoceste, naše podjetje izvaja nadzor. Bolj uspešni smo pri projektih na podlagi evropskih razpisov, težje pa je v primeru lokalnih razpisov, kjer so srbska podjetja v veliki prednosti.

Nedavno sta Slovenijo obiskala nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in podpredsednica EPP Anca Boagiu, ki sta se zanimala za stanje demokracije v Sloveniji. Srečala sta se tudi z vami. Kaj ste jima povedali?

Na ta sestanek sem bil povabljen kot bivši obrambni minister. Tam smo razčistili nekatere stvari, ki so bile fotografsko dokumentirane. Šlo je za razpoloženje na nekaterih prireditvah v Sloveniji, kjer se pojavljajo jugoslovanske zastave ali nekdanje slovenske zastave z rdečo zvezdo. Poudaril sem tri stvari. Prva je precej enosmerna usmerjenost medijev, saj niso dovolj pluralni. Druga je nepluralnost šolstva. Imamo fakulteto za družbene vede, ki je izrazito ideološko usmerjena. Tam prevladujejo kadri, ki so se šolali v prejšnjem sistemu, zato so tudi nove ideje onemogočene. Koncesijo, ki jo je naša vlada dala novi fakulteti za medije, pa je nova vlada že dala v revizijski postopek oziroma naročila pravobranilstvu, da jo poizkusi razveljaviti. Tretja pa je ključna za preboj Slovenije, gre za privatizacijo državnih podjetij, saj so tam ostanki bivšega ekonomskega sistema in glavno leglo korupcije.

Sedanji obrambni minister Roman Jakič se je na tviterju norčeval, da so delegaciji EPP prijatelji iz Slovenije povedali, da vladne stranke usposabljajo otroke z lesenimi puškami in rdečimi rutkami zaradi rekonstrukcije komunizma in promocije evroskepticizma.

To je zapisal prav v času našega sestanka, zato smo gostom pokazali povezave do spletnih strani, da so se lahko v živo prepričali, da se je to na Primorskem dejansko dogajalo. Čudili so se, kako lahko predstavnik vlade zanika nekaj, kar se da takoj dokazati. Tako so izjave, ki jih je zapisal minister Jakič bolj kot o dogodku pokazale na njegovo nekredibilnost. Še bolj pa so bili presenečeni nad posnetkom prireditve v Stožicah, kjer je premierka prepevala Eviva Comunismo (Živel komunizem – op. p.).

Nekateri mediji so poleg fotografije pionirčkov kazali tri v domobrance oblečene fante na proslavi v Šentjoštu nad Horjulom. Je bil govor tudi o tem?

Ne, o tem se nismo pogovarjali. Treba je razlikovati, ali gre za zlorabo otrok ali za početje odraslih. Prav tako tudi, ali nekdo prisega pri Titu oziroma komunizmu, ki je v svetovni zgodovini povzročil največ žrtev; komunizem je pobil več ljudi kot nacizem, fašizem in drugi totalitarizmi skupaj. Tega dejstva se ne da zanikati. Ne vem natančno, kaj se je dogajalo v Šentjoštu. Predvidevam, da so se spomnili dogodkov, ko so doživeli začetek komunističnega terorja in se postavili po robu likvidacijam. Takih dogodkov, na katerih nastopajo vojaške formacije v nacističnih, starojugoslovanskih in partizanskih uniformah, je v Sloveniji veliko. Gre za čim bolj plastičen prikaz zgodovine mladi generaciji. Slike s pionirčki, ki prisegajo Titu pod rdečo zvezdo, pa so za današnji čas skrajno neprimerne in kažejo na poneumljanje mlade generacije.

Ste se udeležili zadnje proslave ob dnevu državnosti, ki jo je največja opozicijska stranka bojkotirala zaradi rdečih zvezd, predstavniki vaše stranke pa ne?

Proslave se nisem udeležil, ker takrat nisem bil v Sloveniji. Tudi sicer se take proslave ne bi mogel udeležiti. Po mojem je res nenavadno, da se na državnih proslavah pojavljajo zastave z rdečimi zvezdami, saj je to simbol, ki smo ga preživeli. V mnogih intervjujih in razpravah v stranki sem povedal, da bi bilo zelo nenavadno, da bi se na kakršnikoli nemški proslavi glede združitve obeh Nemčij po padcu berlinskega zidu pojavljale zastave bivše Nemške demokratične republike, torej dela Nemčije, ki je bil pod komunističnim režimom. Tega v Nemčiji ne boste videli, zato je tudi skrajno neprimerno, da bi se na proslavah, ki jih pripravlja slovenska država, pojavljale zastave nekdanjega nedemokratičnega režima, ki smo ga leta 1991 zelo enotno zapustili.

Kot obrambni minister ste preimenovali vojašnico Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Vaš naslednik Roman Jakič je po tem partizanskem komandantu poimenoval vojašnico v Celju. Vas je to presenetilo?

Presenetila me je že reakcija levega pola, ko sem se odločil za preimenovanje vojašnic po padlih v vojni za osamosvojitev Slovenije. Povedal sem, da so ti fantje dali življenje za Slovenijo in da smo samo enkrat v zgodovini doživeli samostojno Slovenijo – leta 1991, ne pa 1945. Slovenci smo se na plebiscitu odločili za samostojno državo, zato smo bili takrat najbolj enotni. Zato me je začudilo, za kaj je bilo sporno poimenovanje vojašnic po teh fantih. Očitno je Franc Rozman Stane tako močan simbol komunizma, da je moral novi minister pred imenovanjem obljubiti Stanovniku, da bo vrnil ime partizanskega generala v vojašnico. Brez tega najbrž ne bi postal minister. O vlogi generala Staneta bo odločila zgodovina. Ker del zgodovinskih dokumentov razkriva, da je v tem času precej veliko pobojev civilistov storil oddelek, ki mu je poveljeval Franc Rozman Stane, je definitivno sporna osebnost. Zato se mi zdi poimenovanje po zgodovinsko spornih osebah neperspektivno za slovenski narod in za njegovo enotnost. S tega vidika se mi zdi sporno, da je minister vojašnico znova poimenoval po takšni osebi.

Je prav, da se slovenska politika še vedno ukvarja s partizani in domobranci, čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo 67 let in nas je velika večina državljanov rojena po vojni?

Ne zdi se mi prav. Tudi jaz izhajam iz družine, ki je bila vsaj delno partizanska in imam poseben odnos do tega. Moj stric je padel v partizanih, toda kljub temu se mi zdi neprimerno, da s tem obremenjujemo mlade rodove. Če bi bile vse te stvari razčiščene in bi vsakomur omogočili, da lahko pokoplje padle svojce, mnogi pa niti za njihove grobove ne vedo, se s tem delom zgodovine ne bi ukvarjali še zdaj.

Ali soglašate z mnenjem, da se je NSI vrnila v parlament predvsem zaradi odločnega nasprotovanja Titovi cesti v Ljubljani, ki ste jo preprečili z ustavnim sporom?

To je bila zagotovo ena od pomembnih stvari, ki jih je NSI dosegla v času, ko ni bila v parlamentu. Druga pomembna stvar je bila, da smo želeli pomagat šibkejšim slojem, velikim družinam, ki niso na vrhu socialne lestvice. Predvsem pa smo volivcem prikazali, da je prav, da je v slovenskem parlamentu tudi krščanska demokracija evropskega formata. Prepričan sem, da vrnitev ni samo za ta mandat, ampak da gre za začetek novega in lepšega obdobja za Novo Slovenijo.

Se lahko NSI spet poslovi iz parlamenta zaradi Kučanovega dodatka k pokojnini, pri čemer je odločilni glas za njegovo ohranitev dal vodja poslanske skupine Matej Tonin?

Tudi po mojem je bilo takšno glasovanje napačno. Tonin je večkrat skušal pojasniti, zakaj se je tako odločil. Po eni strani je gotovo politik, pripadnik generacije, ki ne razmišlja tako kot večina naših volivcev, predvsem tistih, ki smo doživeli bivši režim. Znotraj stranke smo opravili razpravo o tem glasovanju. Tudi predsednica je povedala, da se z glasovanjem ni strinjala, tako kot večina naših članov. Menim, da to glasovanje ne bi smelo pomeniti ponovnega slovesa iz parlamenta. Otežilo pa je delovanje naše stranke vsaj v prehodnem obdobju, dokler se stvari niso razčistile in razjasnile. Vsak politik prevzema z vsakim svojim dejanjem odgovornost in težo, tega se zaveda tudi Tonin.

Ste se v zvezi s tem glasovanjem pogovorili s Toninom?

Pogovarjala sva se še isti dan. Naključno sva potovala skupaj na obisk k našim vojakom v Afganistan, jaz kot obrambni minister, Tonin pa kot član parlamentarnega odbora za obrambo. Takrat mi je povedal, kako je glasoval in sva nekaj časa razpravljala o tem. V tem primeru sva na različnih bregovih, saj sem mu povedal, da se z njegovim glasovanjem ne morem strinjati in da jaz ne bi tako glasoval, on pa mi je pojasnil svoje argumente. Dejstvo je, da stranka ne more biti vedno enotna, tukaj pač vztrajava vsak na svojem bregu.

Je NSI satelitska stranka SDS oziroma preveč povezana z njo? Bi morala biti bolj samosvoja, podobno kot SLS?

Ne razumem, zakaj naj bi bila NSI satelit SDS in zakaj se vseskozi ustvarja znotraj tega pola tako ozračje, da bi nas sprli z SDS. V proporcionalnem volilnem sistemu nastopa več strank znotraj vsakega pola, ki nagovarjajo različne sloje oziroma tipe volivcev. Mi na desni sredini nagovarjamo volivce, ki jim program SDS ni tako blizu kot naš. Resda imamo za zdaj bistveno manjšo volilno podporo kot SDS, vendar sem prepričan, da lahko najdemo več prostora znotraj tega pola. Kot krščanska demokracija segamo tudi bolj v sredino in bi lahko zajeli tudi druge volivce. Za stabilnost države pa je ta volilni sistem porazen, saj se na vsakih volitvah pojavljajo sateliti. Pa ne na desni sredini, kjer gre za stranke, ki so navzoče več kot 20 let, tudi NSI kot naslednica SKD, ampak na levici, kjer se na vsakih volitvah pojavi kakšna nova stranka. Tudi za naslednje volitve se napoveduje nova stranka vstajnikov ali stranka nekdanjega predsednika računskega sodišča in podobno. Gre za prestrukturiranje na levici in prevaro razočaranih volivcev, da bi pod krinko novih obrazov volili stare obraze.

Z Zborom za republiko sodelujete samo vi in Mojca Kucler Dolinar, drugih predstavnikov vaše stranke ni več videti v tej družbi. Zakaj?

Zbor za republiko je organizacija civilne družbe, ki nima neposredne zveze s strankami, zato tudi drugih vidnih predstavnikov SDS in SLS ni videti. V sodelovanju z Zborom za republiko ne vidim težav, tako kot tudi ne v sodelovanju z novimi civilnimi pobudami. Razpravljanje o političnih, gospodarskih, družbenih in drugih aktualnih vprašanjih je potrebno tudi na civilnem področju. Z Zborom za republiko sodelujem, kolikor sem vabljen v upravni odbor, sicer pa sem vesel, če lahko slišim stališča intelektualcev, kot sta dr. Lovro Šturm in dr. Dimitrij Rupel. Predvsem sem vesel, ker lahko izmenjujemo različna stališča in je razprava zelo pluralna.

Tudi prve javne tribune Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki jo sestavlja več kot 40 organizacij, ste se iz vaše stranke udeležili samo vi. Tam je bil tudi predsednik SDS Janez Janša. Zakaj ni bilo vaše predsednice Ljudmile Novak?

Kategorično zanikam, da bi bil tam iz naše stranke samo jaz. Tam sem srečal množico naših članov, med njimi tudi Jožeta Strgarja in druge ljudi, ki so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Prišel sem izključno na osebno povabilo prijatelja Mitje Štularja, torej nisem bil povabljen kot predstavnik stranke. Vesel sem, ker sem tam videl, koliko dobrih govornikov je med mladimi ljudmi. Posebej me je navdušila Urška Makovec, ki je imela enega najboljših govorov na tem srečanju. Večina govornikov je razpravljala o tem, kako živeti bolj pravično, solidarno, socialno in manj skorumpirano ter predvsem boljšo novo Slovenijo.

Se ne bojite, da bi iz te pobude civilne družbe nastala stranka, ki bi jemala glasove NSI in bi se zgodilo podobno kot leta 2008, ko je izpadla iz parlamenta, ker se je pojavila podobna stranka?

To je seveda možno. V združenjih je nekaj izjemno medijsko prepoznavnih ljudi, ki bi lahko pritegnili volivce. Ne vem, kakšne namene imajo te organizacije, toda če bi se odločile za ustanovitev stranke, bi seveda pomenile resno konkurenco za našo stranko. Bolj pomembno, kot da nas skrbi, kaj bodo te organizacije storile, se mi zdi to, kaj bomo storili sami. Mi smo politična stranka in mi se moramo odzvati na aktualno problematiko ter v parlamentu predlagati stvari, za katere se zavzema civilna družba. Zato se mi zdi bolj pomembno, da svojo energijo usmerjamo v naše delovanje.

Kaj je treba storiti, da po naslednjih volitvah vlado sestavijo pomladne stranke?

Treba je vedeti, kdaj sploh bodo naslednje volitve. Zelo malo verjetno je, da bi bile predčasne. Na oblasti so ljudje, ki so na vsak način skušali prekiniti vse dobre poteze naše vlade, da bi se Slovenija izvila iz krča. Namesto tega si prizadevajo ohraniti status quo in privilegije tistih, ki so jih imeli že v prejšnjem sistemu, ter mrež tistih, ki delujejo v ozadju. Da bi zmagala desna opcija, je treba prepričati tiste, ki ostajajo doma, da pridejo na volitve. Analiza udeležbe po volilnih okrajih nam kaže, da je enormno velika moč aktiviranja rdeče zvezde v Ljubljani in na Primorskem, kjer zadostuje zgolj argument, da ne zmaga desna opcija. Ne gre za nove projekte in ideje, ampak za ohranitev starih struktur. Zato je zelo pomembno, da pridejo na volitve tisti, ki ostajajo doma. Po drugi strani pa je zelo pomembno razkrinkati jedro nove oziroma novih strank, kdo bo v njenem ospredju in kdo bo vlekel niti v ozadju. Seveda to lahko storijo le neodvisni mediji, kot je vaš. Le tako se bodo hitro našle povezave, da gre za ene in iste igralce v različnih strankah leve politične opcije, ki krmarijo zadeve že več kot dvajset let.

Janeza Janšo ste podprli, ko so zaradi poročila KPK zahtevali njegov odstop s položaja premierja. Kako ste z njim sodelovali v vladi? Ste morda z njim delali že prej?

Z Janšo nisva sodelovala prej, vedno pa sem bil v družbi, ki je začela družbene spremembe; bil sem na Roški, v Demosu, v SKD. Podprl sem ga izključno iz enega in edinega razloga: potem ko sem si prebral poročilo KPK, glede na to, da sem gradbenik in poznam cene parcel in stanovanj, lahko trdim, da ni pri Janši nikjer nič spornega. Manj dobro pojasnjena je bila gotovina, pa še to je pozneje razložil korektno. Najbolj sporno pa je bilo, da si je KPK izbrala tarči: Janeza Janšo in Zorana Jankovića, ki ju je bilo treba nekako očrniti. Nikogar med njimi ne zagovarjam, vendarle pa je med njima velikanska razlika, saj se pri enem ugotavlja, kako je stekel denarni tok iz mestne občine Ljubljana do njegovih podjetij, pri drugem pa ni bilo nobenih dokazov za kakršnokoli zlorabo javnih sredstev. Poročilo KPK je bilo tako predstavljeno zgolj za to, da bi se zrušila desna vlada. Pri tem je zelo sporno vlogo imel tudi Gregor Virant, ki ni znal dovolj jasno razložiti, kako je bilo z njegovim nadomestilom in na kakšni pravni podlagi je del nadomestila vrnil državi. Njegov izračun mi še danes ni jasen, prav tako ni pojasnil, kako je z njegovimi poceni letalskimi vozovnicami. Kot je povedala naša predsednica, je Virant z rušenjem naše vlade na široko odprl vrata korupciji druge politične opcije, v kateri se očitno tudi zelo dobro počuti.

Vas je presenetila obsodba Janeza Janše v primeru Patria? Kakšno razsodbo pričakujete na drugi stopnji?

Prvostopenjska razsodba je bila presenečenje ne samo zame, ampak tudi za druge. Iz dokumentacije je bilo jasno razvidno, da se je s Patrio dogovarjal le Jože Zagožen, nihče drug izmed obtoženih ni imel s Finci nikakršne komunikacije. Sploh za Janšo ni bilo nobenih dokazov o kakršnihkoli pogovorih. Po drugi strani se je začel postopek v zvezi s Patrio, kjer je denar dejansko stekel do Jureta Cekute. Vsekakor pa ne verjamem v naš pravni sistem, ker se namesto pravne države vzpostavlja nekakšna diktatura pravnikov, zato tudi ne verjamem, da bi lahko bila razsodba na drugi stopnji drugačna. Odkrito povem, da našemu sodstvu ne zaupam. Vprašljivo se mi zdi, da je lahko pri nas nekdo obsojen zgolj na podlagi insinuacij.

Verjamete, da bo pravici zadoščeno na vrhovnem ali ustavnem sodišču ali šele na Evropskem sodišču za človekove pravice?

Če pogledamo pravno prakso in nekatere sodbe v preteklosti, ki smo jih lahko brali v odmevih na to sodbo, je treba vendarle reči, da je nekaj več upanja po resnično pravno pravičnem odločanju na vrhovnem sodišču. Tudi ustavno sodišče je z nekaterimi svojimi odločbami dokazalo, da vendarle želi biti neodvisno in pravično. Ko je v igri tako pomemben politik, kot je vodja opozicije, se sodniki velikokrat odločajo tudi politično. Vsak človek je politično bitje in politično opredeljen, zato tudi na višjem sodišču ne bo izključena politična komponenta.

Največji tajkuni so bili vendarle obsojeni. Ni to dokaz, da je Slovenija pravna država?

S tem bi se strinjal, če bi sodili vsem tajkunom. Postopki zoper Boška Šrota in Igorja Bavčarja, za katera je več kot očitno, da sta bila tajkuna, so bili izvedeni na podlagi osebne prijave Zorana Jankovića. Očitno imajo nekateri ovaduhi v naši državi večjo moč kot drugi. Precej prijav je bilo tudi zoper druge tajkune, ki pa organe pregona očitno ne zanimajo. Denimo o Hermanu Rigelniku iz Autocommercea se ne sliši nič, tudi o lastninjenju BTC pred več kot desetimi leti so mediji večkrat pisali kot o precej spornemu, a ni bilo nobenih postopkov. Da ne govorimo o Jankoviću, ki je tako močan, da na podlagi njegove ovadbe pride do postopka v nekaj mesecih, zato se niti ne čudim, da se proti njemu nič ne zgodi.

Soglašate z Janševo oceno, da je bila zamenjava oblasti spomladi letos tihi državni udar?

Težko bi rekel, da je legitimna zamenjava oblasti državni udar. Naša vlada je propadla v parlamentu, ker se je vzpostavila druga večina. To je v demokraciji nekaj povsem normalnega, zato bi težko govoril o tihem državnem udaru. Po drugi strani pa vse tisto, kar danes govorijo predstavniki oblasti, da so stvari umirili in delajo na drugačen način, ne drži. Medijski stampedo, ki smo ga bili deležni, se je umiril, ker je bil ustrezno voden, zato tega ni več. Ljudje pa živijo še slabše kot v času naše vlade. Prepričan sem, da to, kar so naredili z rebalansom proračuna, naše otroke so dodatno zadolžili za šem pol milijarde evrov, ni dobra popotnica. Toda prej ali slej bo prišla ura resnice, zato sem prepričan, da bo v tej kašči zmanjkalo zrnja in bodo ljudje znali oceniti, kdo zavaja in kdo je resnično hotel dobro, ko je rezal stroške za javno upravo, kjer nas hudi rezi še vedno čakajo.

Glede na vaše besede sklepam, da ste zelo skeptični do tega, da nas ukrepi vlade Alenke Bratušek lahko rešijo pred evropsko trojko.

Skeptičen sem tudi glede tega, kar počnejo v skladu s svojo programsko in kadrovsko politiko. Vsakemu razmišljujočemu človeku je jasno, da ta politika ne pelje nikamor. Včeraj sem na tviterju odkril bistroumen zapis, da se znaki gospodarske rasti zaposlovanja pod vodstvom Alenke Bratušek že kažejo v zaposlitvi Zanoškarjevega sina in Iztoka Podbregarja v Aerodromu Ljubljana. Očitno imamo priložnost videti, kako se nova delovna mesta ustvarjajo samo za nekatere. Kar zadeva evropsko trojko, pa bo Evropska komisija že letos jeseni med pregledom dala dovolj jasna sporočila, kako izpolnjujemo njihova priporočila. Nihče od Slovencev si evropske trojke ne bi smel želeti, toda glede na to, da ladja pluje zunaj kurza, druge izbire pravzaprav ne bomo imeli. Kot minister sem v šali predlagal kolegu pravosodnemu ministru, da bi bilo dobro, če bi uvozili nekaj nemških sodnikov, ki so znani po pedantnosti in načelnosti, da bi uredili sodni sistem. Vedno bolj sem prepričan, da bi dejansko potrebovali neki patronat, ki bi stvari lahko ustrezno speljal.

Poleg novih davkov nam vlada draži storitve. Med drugim predlaga tudi povišanje cen vinjet. Kot član uprave Darsa ste bili določeni za njihovo uvedbo. Je utemeljeno, da se vinjete dražijo, medtem ko se prihodki državljanov v povprečju manjšajo?

Ta predlog se mi zdi absolutno nesprejemljiv. Podpiram povišanje cestnine za največje tovornjake, ki bolj onesnažujejo okolje. Zanje so v Sloveniji cestnine bistveno nižje kot v tujini, zlasti v Avstriji, zato se mi zdijo argumenti avtoprevoznikov nesprejemljivi. Nesprejemljivo pa se mi zdi dražiti cene vinjet v času, ko vlada ne dela nič drugega, kot zgolj viša davke, trošarine, sodne takse itd. Ko smo uvajali vinjete, smo prihodke iz prodaje vinjet zelo dobro ocenili in so bili približno takšni kot od plačanega cestninjenja. Zaradi vinjet je tudi precej višja prometna varnost na slovenskih cestah, ker se je množica ljudi preusmerila na avtoceste. Te so bolj varne, zato je manj nesreč in manj mrtvih. Če že dražijo vinjete, se to počne pred turističnimi sezonami, ne pa po njih. Obremenili bi zgolj Slovence, ki pa večinoma že imajo vinjete, zato tudi ne bi bilo bistvenih prilivov. V tem primeru bi bilo bolje, če bi vinjete podražili s prihodnjim letom, da bi jih Slovenci imeli možnost decembra kupiti še po starih cenah, dražje vinjete pa bi morali plačati tisti, ki tega v decembru ne bi storili. Tako bi Slovenci dražje vinjete plačevali šele leta 2015, s čimer bi vsaj delno ublažili podražitve. Seveda govorim o manj slabi možnosti, saj nasprotujem povišanju cen vinjet.

V kakšnih odnosih ste z vodstvom Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji?

Osebno v nobenih, razen z duhovniki, ki jih poznam že 20 ali 30 let. Z vodstvom ali predstavniki Rimskokatoliške cerkve pa nimam nobenih stikov. Javno prikazovanje naše stranke kot njene izpostave ni utemeljeno. Pomembno pa je, da se v družbi, ki je nastala skozi stoletja na krščanskih izročilih, zavedamo pomembnosti Cerkve kot ustanove, ki poleg duhovnega dela skrbi tudi za dobršen del karitativne dejavnosti, kar je v sedanjih časih zelo pomembno. Ne nazadnje se z novim papežem v Katoliški cerkvi uveljavlja nov veter, ki je zanjo zelo pozitiven. Naša stranka pa zastopa stališče, da morajo biti politične odločitve strank ločene od delovanja Cerkve.

Vprašanje sem zastavil, ker je Marko Pogorevc vodstvo vaše stranke decembra lani povabil na praznovanje rojstnega dne nadškofa Antona Stresa v Škrabčevo vilo na Bledu. Ste bili tudi vi povabljeni?

Nisem bil povabljen, tudi ne vem za to vabilo. Zdi se mi pravzaprav neverjetno, da je lahko nekdo drug vabil na nadškofov rojstni dan, ne pa nadškof osebno. Tega zakulisja pravzaprav ne poznam.

Dejansko je šlo za pogostitev v čast nadškofovega rojstnega dne, organizator tega dogodka pa je bil Pogorevc.

Jaz za ta dogodek sploh nisem vedel.

Se kdaj srečate z Markom Pogorevcem?

Ne, z njim se ne srečujem. Srečala sva se pred nekaj leti, ko je bil v volilnem štabu predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta. Sicer pa z njim nimam stikov.

Je on stric iz ozadja NSI?

NSI stricev iz ozadja nima. Sicer pa lahko rečem, da sem tudi jaz dobil informacije, da ima precej velik vpliv na NSI. O tem sem govoril z našo predsednico Ljudmilo Novak, ki mi je odgovorila, da prav tako nima nobenih stikov z njim. Vedno je tako, da se na stranko lepi mnogo ljudi, ko je v parlamentu. Spominjam se, kako je bilo v obdobju 2004–2008 pri pokojnem predsedniku Andreju Bajuku, s katerim sva bila v precej prisrčnih odnosih, srečevala sva se tudi po njegovem odhodu. Večkrat sem ga opozarjal na to, koliko ljudi je bilo takrat pripravljeno sodelovati s stranko, danes pa jih ni nikjer več. Prej so bili na pomembnih gospodarskih položajih, ko smo izpadli iz parlamenta, pa so izginili. Navsezadnje se vsa zakonodaja sprejema v parlamentu, zato je po svoje pričakovano kakšno lobiranje.

Naslednje leto bodo evropske volitve. Vas je Lojze Peterle prepričal s svojim delom, da bi ga še tretjič podprli za evropskega poslanca?

Lojze Peterle je ikona evropskega parlamentarizma. Precej širši krog volivcev, kot voli NSI, ga prepoznava kot uveljavljenega evropskega poslanca. Po drugi strani pa moram povedati, da je bila tudi naša predsednica zelo dobra evropska poslanka. Poleg tega je zaslužna za to, da je stranko prevzela, ko ji je bilo najtežje in jo nato pripeljala nazaj v parlament. Če ima tudi ona evropske ambicije, bo treba znotraj stranke najti razumno rešitev, kako sestaviti evropsko listo. Prepričan sem, da lahko glede na izjemno dobre rezultate na preteklih evropskih volitvah tudi prihodnje leto dosežemo izjemno dober rezultat.

Vi nimate ambicij za evropskega poslanca?

Kot obrambni minister sem si ustvaril mrežo stikov z ljudmi, ki v Evropi nekaj pomenijo. Kar precej obrambnih ministrov je iz sorodnih strank, npr. v Nemčiji, Španiji, Poljski. Seveda je evropski parlamentarizem izziv. Če bo stranka prepoznala moje aktivnosti in povezave v Evropi za pomembne, da bi lahko sodeloval na listi za evropskega poslanca, bom to z veseljem sprejel. Hkrati je treba v Sloveniji še veliko postoriti, zato je prav, da nekateri ostajamo doma in skušamo stvari premakniti. Sicer pa nikoli ne reci nikoli.

Jeseni bo programski kongres NSI. Podpirate Toninov predlog, da se Novi Sloveniji doda ime Krščanski demokrati?

Ta predlog podpiram. V izvršilnem odboru smo o tem že razpravljali. Prav pa se mi zdi, da imamo pred kongresom o tem tudi širšo razpravo znotraj stranke. Precej članov nas je sodelovalo v SKD od leta 1989, zato imamo lahko na take predloge zelo različne poglede. Meni pa se zdi ta predlog dober in ga bom tudi podprl.

Čez dve leti bo stranka imela volilni kongres. Govori se tudi o vas kot možnem kandidatu za novega predsednika. Ste kdaj razmišljali o tem?

Za zdaj ne. Mislim, da je za to še prezgodaj. Do volilnega kongresa se lahko še marsikaj zgodi. Kot podpredsedniku stranke se mi odpira množico poti, vendar pa o kandidaturi za predsednika zdaj še ne razmišljam niti ne razpravljam. Tudi ne vem, zakaj bi sploh razmišljal o tem, saj imamo zelo dobro predsednico in zamenjave zanjo ne potrebujemo.