Afera Marko Rupnik: Cerkev bi morala odgovarjati za povzročitelje spolnih zlorab, ne pa jih nagraditi

Kot je v odzivu zapisal Juvan, se moramo kot družba resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, kjer se največkrat pojavlja dvom v žrtev in kjer najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo. "Nenazadnje je spolno nasilje tudi v cerkvenem pravu kaznivo dejanje," je dodal državni sekretar.

Tudi zaradi tega na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v resoluciji o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini po Juvanovih besedah namenjajo prav posebno pozornost spolnemu nasilju nad odraslimi žrtvami.

"Poudarek v njej je na izobraževanju socialnih delavcev, sodnikov, policistov, učiteljev in zdravnikov. V verodostojnost izjav prijaviteljic se namreč ob prisotnosti dokaznega gradiva vedno znova odkrito dvomi. Naš skupni cilj pa mora biti ravno nasproten - žrtve vseh oblik nasilja moramo opogumiti in jim zagotoviti primerno obravnavo," je še zapisal državni sekretar.

Na Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so na prošnjo STA za pojasnila odgovorili le, da so za inkardinacije duhovnikov pristojni izključno škofje ordinariji oziroma škofije. Kot so dodali, so škofje svobodni pri tem, koga sprejmejo v svojo škofijo, SŠK pa da ni pristojna za komentiranje odločitev posameznih škofov, niti ne zbira informacij o inkardinacijah.

Koprska škofija je na spletni strani potrdila sredino poročanje katoliškega spletnega portala Silere non possum, da so Rupnika v škofijo sprejeli konec avgusta. Kot so pojasnili, ga je koprski škof Jurij Bizjak sprejel na podlagi odloka o Rupnikovi odpustitvi iz reda jezuitov, njegove prošnje za sprejem ter na podlagi dejstva, da škof ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi dokazoval, da je bil Rupnik pred cerkvenim ali državnim sodiščem spoznan za krivega očitanih zlorab.

Pri tem na koprski škofiji navajajo deklaracijo o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo. Dokler Rupnik pred sodiščem ni spoznan za krivega, uživa vse pravice in dolžnosti škofijskih duhovnikov, so še dodali.

Rupnik je prošnjo na škofa Bizjaka naslovil mesec dni preden je bil 9. junija izključen iz jezuitske skupnosti Družba Jezusova. Škof se je o njej posvetoval z apostolskim nuncijem v Sloveniji, francoskim škofom Jean-Mario Speichom, ter z vikarjem rimske škofije, kardinalom Angelom De Donatisom in Giacomom Incittijem, profesorjem kanonskega prava na papeški univerzi Urbaniana in sodnikom na prizivnem sodišču rimske škofije. Teden dni po prejemu prošnje je koprski škof nanjo odgovoril pritrdilno.

Rupnik lahko po pisanju portala Silere non possum svobodno opravlja svoj duhovniški poklic, kar pomeni, da lahko podeljuje odvezo, opravlja duhovno vodenje in duhovne vaje. Portal dodaja, da naj bi Rupnik želel zlasti nadaljevati vodenje duhovnih vaj in ustvarjanje mozaikov.

Decembra lani so v javnost prišli očitki nekdanjih redovnic iz skupnosti Loyola, da naj bi jih pater Rupnik v letih 1992-1993 psihično in fizično zlorabil. Med preiskavo primera je bilo poudarjeno, da v zadevi niso bile vpletene mladoletne osebe, dikasterij za nauk vere pa je po preiskavi sklenil, da so obtožbe zoper patra Rupnika že zastarale, zato so primer oktobra lani zaprli.