1000 evrov kazni za nedostojnost: maščevanje za Kredarico ali preprečevanje pouličnega nasilja?

S predlogom novele bi zamenjali izražanje kazni v tolarjih z evri. Predvidena je širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe. V zvezi z zbiranjem omenjenih prispevkov se določa prepoved motenja miru, povzročanja vznemirjenosti in nadlegovanja ljudi. Dodatno se določa prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat. Opredeljuje se prekršek s hrupom ter natančno opredeljuje obdobja, ko je dovoljeno pokanje s karbidom.

Največ razprave pa je bil tudi včeraj deležen predlog, ki govori o kaznovanju nedostojnega vedenja. Koalicijske poslanske skupine so sprva predlagale globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To pa je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti.

Koalicija je nato predlog, ki je bil na odboru tudi sprejet, razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Tako bi z globo kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

Kot je pojasnil Blaž Pavlin (NSi), skušajo omejiti vse bolj pogost primitivizem, žaljenje in nadlegovanje tako nosilcev javnih funkcij, novinarjev, vseh državljanov. "Naša naloga je, da budno spremljamo dogajanje v družbi in na negativne sovražne pojave pravočasno in učinkovito odgovorimo," je dejal.

Dušan Verbič (SMC) je poudaril, da so prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje, s čimer se povzroča vznemirjanje, razburjenje ali se ogrozi posameznika ali skupino in s tem škodi njihovemu ugledu, hujša oblika prekrška in je prav, da so tudi temu primerno ustrezno sankcionirani ter da pri tem prav nihče ni izjema. "Dejstvo je, da je država dolžna zagotoviti ustrezno raven javnega reda kot temelje demokratične družbene vrednote," je dodal. Po besedah Branka Grimsa (SDS) dopolnilo ščiti pred pouličnim nasilništvom in "metoda pouličnega nasilništva je levi fašizem".

Tudi Dušan Šiško (SNS) je ugotavljal, da so čas epidemije covida-19 in nedavni dogodki nazorno pokazali, "da si nekateri upajo preveč reči, narediti, kar ni dobro, saj se že vsi obsojajo, žalijo vse povprek, tudi prek družbenih medijev, čemur mora slediti ustrezna globa oz. kazen". Dodal je, da so zgroženi ob vse hujših napadih na poslance, "kar je treba zajeziti že v kali, ne da bo prišlo do državnega udara". Poslanci DeSUS pa imajo po besedah Roberta Polnarja glede predlagane določbe različne poglede.

Za včerajšnjo sejo DZ so poslanske skupine opozicijskih LMŠ, SD, Levice, SAB in NeP pripravile dopolnilo, s katerim bi zakonski predlog vrnili v prvotno obliko, torej brez omenjene določbe. Kljub razširitvi na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov, ocenjujejo, da namen ostaja enak. Če bo DZ takšno rešitev potrdil, v Levici napovedujejo razmislek o ustavni presoji ali drugih ukrepih za preprečitev uveljavitve zakona, je napovedala Nataša Sukič (Levica).

Sukičeva in Rudi Medved (LMŠ) sta ugotavljala, da se uvaja verbalni delikt. Gre za omejevanje svobode govora, "ta vlada se boji lastnega ljudstva", je dejal Medved Novela po njegovih besedah ne govori o razburjanju ljudi, žaljenju in zmerjanja državljanov na primer na Twitterju, "ki ga uprizarjajo najvidnejši predstavniki te oblasti".

Kot je dejala Janja Sluga (NeP), je nedostojno vedenje ustrezno urejeno že v veljavnem zakonu in ni nobene potrebe za spremembe. "Ne predstavljamo si, na kakšen način bo policist na licu mesta presojal, ali gre v konkretnem primeru za nedostojno vedenje, ki lahko povzroči vznemirjenje posameznika oz. skupine," pa je dejal Andrej Rajh (SAB). Da morajo biti v pravu zadeve jasne in situacija postavljena v neke jasne okvire in da v tem primeru ni, je opozoril tudi Predrag Baković (SD).

Vedno je policist tisti, ki subjektivno odloča, ali bo izdal globo, jim je odgovoril državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler. Poudaril je, da policisti delajo strokovno, profesionalno in morajo spoštovati zakonodajo. Dana pa je tudi možnost sodnega varstva. Kangler je zanikal tudi očitke, da bi predlogu botrovalo dogajanje na Kredarici. Določba je bila dodana na zahtevo policije, je ponovil.

O predlogu dopolnila bodo odločali v sredo.