Kako je "ljudožerec" Tadej Pogačar pomalical tekmece na Giru

Čeprav je Pogačar pred preizkušnjo, ki se je začela 4. maja v okolici Torina, opozarjal, da pot do večnega mesta ne bo enostavna, je bilo v zadnjih 18 etapah na cesti vse skupaj videti precej drugače.

Od samega začetka je 25-letnik s Klanca pri Komendi odločno pritisnil na pedala in že v drugi etapi s ciljem ob svetišču Oropa oblekel rožnato majico ter v njej le še stopnjeval pritisk na tekmece.

Tokrat brez tesnega razpleta ob slovenskem slavju

Ti ga nikoli niso zares ogrozili. V boju za etapno zmago je bil prvi dan od njega v sprintu boljši Ekvadorec Jhonatan Narvaez (Ineos Grenadiers), v ravninski vožnji na čas v 14. etapi pa ga je pričakovano ugnal še en Grenadier in dvakratni svetovni prvak v tej disciplini, Italijan Filippo Ganna.

Do tega trenutka je Pogačar petkrat etapo končal na prvem mestu. Ob tem ima še dve drugi mesti in eno tretje, tudi v sprinterski etapah pa se je nekajkrat izkazal kot pomočnik in pomagal Kolumbijcu Juanu Sebastianu Molanu do tretjega mesta v Neaplju.

Večkrat je po etapah poudaril, da vsega skupaj na Giru ni vzel preveč resno, da je zavestno ubral pozitiven pristop in se ob tem neizmerno zabaval. Hitro pa je dodal, da je dirkanje v rožnati majici nekaj posebnega in da je kolesaril zelo resno in s spoštovanjem do tekmecev.

"Odgovornost rožnate majice je zelo velika, le malenkost manjša kot na Touru rumena. Vseeno imaš vse medije na sebi, vsi govorijo o tebi. Moraš pokazati majico, jo braniti. Je dodaten stres, a jo je obenem zelo lepo nositi," je povedal po sredini gorski etapi, ki jo je končal na drugem mestu.

Med najbolj bleščeče etape spadata tisti v Perugii na razgibanem kronometru 10. maja, slavje dan kasneje na Prati di Tivu ter v nedeljski kraljevski etapi do Mottolina nad Livignom. Predvsem v etapi s kar 5700 višinskimi metri je dokončno strl zasledovalce in v zgolj enem dnevu na kolesu podvojil prednost v seštevku.

Slovenski "kanibal" pozitivno naravnan tudi na Touru?

Ta je nato le še rasla v zadnjem tednu, ki se je začel s spremenjeno 16. etapo, ki bi morala prvotno prečkati sloviti prelaz Stelvio, nato pa po prvi spremembi prelaz Umbrail. Po pritiskih kolesarjev in ekip je bila etapa krajša za 88 km, a Pogačar ni imel možnosti, da malce spočije noge. Druge ekipe so namreč narekovale ritem in Pogačarja pripeljale do borbe za zmago oziroma dodatne sekunde prednosti.

Tako ima pred današnjo sicer razgibano, a ne preveč zahtevno etapo z bolj položnimi klanci natanko 7:42 minute naskoka pred Kolumbijcem Danielom Martinezom (Bora-hansgrohe). To je natanko takšna prednost, kot jo je imel sloviti "kanibal" Belgijec Eddy Merckx pred domačinom Felicejem Gimondijem pred 51 leti po koncu takratnega Gira.

Mnogi so med letošnjim Girom kot vselej potegnili nekaj vzporednic med Pogačarjem in Merckxom, saj oba žene oziroma je gnala želja po dokazovanju, zmagovanju. Ob tem Pogačarjev slog dirkanja, nasmešek na obrazu in druge vragolije zagotavljajo prilepljene obraze tako mladih kot starejših navdušencev na televizijske ekrane na vseh dirkah, na katerih se Slovenec pojavi.

Naslednjič bo Pogačar na startu prav na dirki po Franciji, na kateri je slavil v letih 2020 in 2021 ter bil drugi v zadnjih dveh izdajah največje kolesarske preizkušnje na svetu, ko ga je ugnal Danec Jonas Vingegaard. Glavni cilj sezone kljub Pogačarjevi neizbežni zmagi na Giru ostaja Tour.

Italijanska pentlja tako predstavlja le prvi del dvojčka, ki ga vse od leta 1998 in pokojnega Italijana Marca Pantanija ni združil nihče. Pogačar bi lahko postal šele osmi kolesar v zgodovini, ki bi v enem letu osvojil tako rožnato kot rumeno majico zmagovalca ob koncu obeh tritedenskih preizkušenj.

To je doslej uspelo Italijanu Faustu Coppiju (1949 in 1952), Francozu Jacquesu Anquetilu (1964), Merckxu (1970, 1972 in 1974), Francozu Bernardu Hinaultu (1982 in 1985), Ircu Stephenu Rochu (1987), Špancu Miguelu Indurainu (1992 in 1993) ter Pantaniju.

Kaj bo ostalo od četveroboja za zmago na Touru?

Celotna kolesarska javnost je pričakovala, da se bodo za zmago na Touru pomerili Pogačar, Roglič ter preostala največja zvezdnika večdnevnih dirk, Vingegaard in Belgijec Remco Evenepoel. Organizatorji so pričakovali dirko vseh dirk, a jo je predvsem zadnjima dvema zagodel hud padec na dirki po Baskiji.

Čeprav bosta po zadnjih informacijah oba nastopila na Touru, nista imela popolnih priprav. Na kolo je malo prej sedel Belgijec, Danec pa je šele pred dobrima dvema tednoma prvič treniral na prostem in bo izpustil del višinskih priprav s preostankom svoje ekipe.

Pogačar je po padcu v Baskiji, v katerem jo je sicer skupil tudi Roglič, a ne tako zelo kot oba preostala tekmeca, takoj postal prvi favorit za Tour, po predstavah v zadnjih tednih pa njegove delnice kotirajo še višje.

Veliko bo odvisno predvsem od svežine po Giru, medtem ko je njegov rojak Roglič že pred prihodom k Bora-hansgrohe dejal, da je glavni in edini cilj sezone prav Tour. Zato bo zanimivo videti, v kakšnem stanju bosta oba Slovenca na francoski pentlji in kako nevarni bodo lahko ostali tekmeci.