Oba dela oddaje sta bila posneta v prijetnem okolju na vrtu ob hiši, od koder je lep pogled na nekoč v marsičem drugačno rudarsko in industrijsko mesto Trbovlje. Ponosno se spominja, kako je njen oče gradil hišo in kako so mu pri tem pomagali otroci.
Marsikaj zanimivega je povedala tudi o otroških igrah, o skrbi za živali, ki so bile vedno del njene družine. Bolj kot ne se je takrat vse dogajalo zunaj, kar je v marsičem drugačno od današnjih časov. Med lepimi spomini ji ostaja tudi Miklavževanje, ki je bilo v njenih otroških letih bolj uveljavljeno kot novoletne obdaritve dedka Mraza.
Zanimiva je tudi njena šolska pot. Že zgodaj se je namreč odločila, da bo njeno življenje povezano z otroki. Zato ne čudi, da se je vpisala v celjsko pedagoško gimnazijo. A ljubezen do postavnega Lazarja Radunovića, ki ga je spoznala na Jadranski obali, jo je peljala v Beograd, kjer je dokončala študij, si ustvarila družino in dolga desetletja kot učiteljica poučevala otroke.
Stanislava Radunović se je rodila v trboveljski družini Cestnik
V prvem delu pogovora je spregovorila tudi o tem, kako so jo sprejeli Beograjčani in tudi, kako se je v tem takrat največjem jugoslovanskem mestu znašla in uredila življenje.
Drugi del bomo objavili čez nekaj dni. V njem boste lahko prisluhnili še njenemu pripovedovanju o razpadanju Jugoslavije, o tem, kako je doživela bombandiranje Beograda, kako je sodelovala na protestih proti režimu Slobodana Miloševiča, o delu v medijih in o svoji vrnitvi v domovino.
