V Lendavi vložili kar 300.000 evrov za projekt Evropske prestolnice kulture, a niso prišli niti v ožji izbor

Poročilo o izvajanju projekta Lendava EPK 2025 so zahtevali lendavski svetniki z namenom prikaza vseh aktivnosti in sklenjenih pogodb pri pripravah na kandidaturo za EPK.

V njem piše, da sta z enostransko odpovedjo nadaljnjega sodelovanja z občino Lendava ključna protagonista projekta Aleš Šteger in Mitja Čander januarja 2019 postavila občino v izjemno neugoden položaj.

"Občina je bila postavljena pred dejstvo, da kljub številnim ustanovljenim organom - programski svet, projektni svet, razvojna pisarna -, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku več kot 205.000 evrov med leti 2016 in 2018 ni imela skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerega bi lahko gradili vsebino prijave za EPK," piše v poročilu.

Ključna naloga programskega sveta, ki ga je vodil Šteger, to so povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju kulture, razvoj novih vsebin, sodelovanja in ponudbe kulturnih dobrin, oblikovanje vsebin, ki bodo omogočile pripravo konkurenčne vloge na razpis in doseganje ciljev projekta, po oceni poročila ni bila opravljena.

Po podatkih je samo zavod Kreativna baza od lendavske občine v omenjenih dveh letih na podlagi več pogodb dobil skupno nekaj manj kot 78.000 evrov, od javnega javnega zavoda Galerije - Muzeja Lendava, katerega ustanovitelj je občina, pa še 39.000 evrov. Šteger je za vodenje programskega sveta in sejnine dobil 13.900 evrov, pet članov pa skupaj 7400 evrov.

Lendavski župan Janez Magyar poročilu pritrjuje rekoč, da omenjeni "programski svet za prijavo na kandidaturo ni pustil nobene vsebine, pobrali so ogromno denarja za svetovanje, a če svetuješ, moraš imeti tudi produkt, tega pa ni bilo".

Če bi opravili promocijo, kot pravijo, bi prišli v drugi krog, vendar od sebe niso dali nič, kar bi lahko uporabili kot osnovo za začetek dela druge ekipe na začetku leta 2019, še pravi Magyar in dodaja, da je edino, kar so napisali, povzetek Lokalnega programa kulture, ki pa so ga pripravili občinski javni zavodi.

Direktorica Kreativne baze Maja Čander se z očitki ne strinja in odgovarja, da so z veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture, kar da se je nenazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh.

"Za denar, ki nam ga očitajo, večje agencije česa podobnega gotovo ne bi postorile. Prepričana sem, da je obračunavanje z nami del širšega političnega obračuna s prejšnjim županom Antonom Balažkom in njegovo ekipo," pravi Maja Čander in dodaja, da so ponosni, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem področju.

Po njenih besedah gre tudi za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila po njihovem mnenju kot tudi mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih.

Potem ko sta Šteger in Čander zapustila Lendavo, so na občini povabili k sodelovanju t.i. najširšo koalicijo izjemnih posameznikov, večinoma domače ustvarjalce, ki so skupaj z novo ekipo pripravili obsežno in zahtevno vsebino kandidature. Za to so, skupaj z vsemi stroški in materiali, plačali 58.000 evrov.

V Lendavi so še vedno prepričani, da je bil pri postopku za pridobitev naziva EPK za leto 2025 v Sloveniji kršen poslovnik, zato pri pritožbi vztrajajo, saj so, kot piše v poročilu, kršitve dokazljive in konkretne.