"Žal nas je ustavila epidemija, a smernice so kazale, da se predvsem tuji turisti vedno bolj zanimajo za naš kraj. In prav tuji turisti nas večkrat opomnijo na to, da imamo v destinaciji nekaj dobrih turističnih atrakcij, ki pa jih ne prezentiramo dovolj glasno in na pravi način," je pojasnil Malovrh. Kar se tiče celostne turistične ponudbe pa je v Kranju še vedno prostor za izboljšave na vseh področjih, je prepričan.
"Zaradi posledic epidemije bomo morali redefinirati smer turizma v Kranju in to je tudi priložnost, da temeljito pretuhtamo, v katero smer nadaljevati razvojno pot," je povedal Malovrh. Kot je pojasnil, so se tega že lotili s pripravno nove strategije za turizem, ki bo dokončana v drugi polovici leta. Bistveno se mu zdi povezovanje in sodelovanje med ponudniki in turističnimi akterji tako znotraj občine kot tudi širše, z drugimi destinacijami.
Po njegovi oceni bo treba veliko narediti v smislu atraktivno urejenih turističnih znamenitosti in na turističnih signalizacijah, pa tudi na parkiriščih, pešpoteh, kolesarskih poteh in pri javnih prevozih do bližnjih atrakcij in destinacij. Kar nekaj dela pa jih čaka tudi pri oblikovanju novih turističnih produktov in pri sodobnih, trajnostno naravnanih nastanitvah, kot sta glamping in karavaning.
V strategiji bodo velik poudarek dali podeželskem turizmu. "Čim bolj bomo razvijali nek aktiven, zelen in tudi varen turizem," je izpostavil Malovrh. Hkrati se novi turistični produkti razvijajo tudi v središču mesta. Načrtujejo pohod s Francetom Prešernom in kasneje tudi z Janezom Puharjem. Načrte imajo glede kanjona Kokre in kranjskih rovov, ki jim želijo dati stalno vsebino. Že do poletja pa bodo za obiskovalce odprli zvonik cerkve Sv. Kancijana.
"Mesto leži na strateški lokaciji, je bogato s kulturo, zgodovino, mogoče potrebujemo samo drugačno prezentacijo, pa bodo znamenitosti, ki jih že imamo, bolj atraktivne za potencialne obiskovalce," je dejal Malovrh.
Kot eno izmed velikih neizkoriščenih priložnosti Kranja vidi kanjon reke Kokre, ki bi z urejeno infrastrukturo in primernimi vsebinami zagotovo pritegnil obiskovalce, pri čemer pa je ključna tudi trajnostna komponenta. Enak potencial imajo tudi jezerca na Bobovku, kanjon Zarica in kranjski rovi. Med naravne znamenitosti bi lahko vključili tudi človeško ribico, saj se Kranj ponaša z enim izmed dveh laboratorijev v vsej Evropi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem te živali.
Mesta s kulturno-zgodovinskimi vsebinami so bila med pandemijo med najbolj prizadetimi v turizmu. "V Kranju smo z lanskim letom pristali na točki nič," je poudaril Malovrh, ki je zavod za turizem kot vršilec dolžnosti direktorja vodil tudi že v drugi polovici lanskega leta. Prepričan je, da bodo turisti odslej iskali varne destinacije, ki s turizmom še niso nasičene, so trajnostno naravnane in imajo bogato ponudbo manjših mestih doživetij ter aktivnosti v naravi. Prav ta potencial Kranj ima.
V letošnjem letu Malovrh računa, da bodo med gosti znova v ospredju Slovenci, želi pa si tudi goste iz bližnjih držav, kot so Avstrija, Nemčija, Italija, Hrvaška in Srbija. Promocijsko se bodo osredotočili na območje radija 500 kilometrov in upajo, da bodo uspeli privabiti tudi tuje goste, ki bodo prvotno prišli v Slovenijo v nek drug kraj, da se bodo na poti ustavili v Kranju.
Preobrat k domačemu in bližnjemu gostu so začeli razvijati že lani. "Sicer upamo, da bodo omejitve kmalu odpravljene, a si množičnega turizma v Kranju ne želimo. Stremimo k trajnostno naravnanem in butičnem turizmu. Tako nas usmerjajo tudi posledice epidemije. Za nas je ravno tako dragocen domač, kot tuj gost in za oboje se bomo maksimalno potrudili," je poudaril Malovrh.