Marko Brecelj se je rodil predmetni učiteljici fizike in kemije Branki ter profesorju fizike Ivanu 30. aprila 1951 v Sarajevu, odraščal v Mariboru in maturiral na II. gimnaziji. Na Univerzi v Ljubljani neuspešno študiral geologijo in kasneje tehnično fiziko (tedaj FNT). Zatem je dobil status svobodnega umetnika in napisal eno svojih najbolj znanih skladb Alojz valček, ki ga je posvetil profesorju matematične fizike Alojzu Kodretu.
Svojo glasbeno pot je sicer začel kot violinist v kvartetu Trije črnci in v ljubljanskem triu Krik. Kasneje je igranje violine opustil. Najprej je širšo publiko opozoril nase kot kantavtor in šansonjer z nastopom na Mladinskem festivalu v Subotici leta 1974, kjer je tudi prejel nagrado strokovne žirije. Istega leta je v sodelovanju z aranžerjem Bojanom Adamičem izdal ploščo Cocktail. Plošča je bila nagrajena z nagrado »Sedem sekretarjev SKOJ-a«. Na albumu je bila predstavljena tudi pesem Hiškar Rogač, ki jo je posnel z nekaterimi člani skupine Sedem svetlobnih let. Z njimi je Marko ustanovil rock skupino Buldožer, kjer je deloval kot pisec večine besedil in pevec. Eden izmed vrhuncev skupine je bila tudi plošča Pljuni istini u oči. V okviru te vsejugoslovanske atrakcije je Brecelj postal eden vidnejših frontmanov, vokalistov in avtorjev na jugoslovanskem rockovskem prizorišču konca 70-ih let 20. stoletja.
V skupini je ostal do leta 1979 in z njo posnel dve plošči LP ter sountrack za film Živi bili pa vidjeli, ki je tudi izšel v obliki mini LP-ja, na puljskem filmskem festivalu pa je dobil Zlato areno. Nato je skupino zapustil in se vrnil h kantavtorstvu ter ustvaril nekaj pesmi, ki so v alternativnih glasbenih krogih postale hiti (npr. Parada, Radojka, Sexy disco hit itd.).
S pesnikom Ivanom Volaričem - Feom sta združila svojo kreativnost v Duu Zlatni zubi. Leta 1983 in 1984 je vodil bend Marjanov čudni zajec. Leta 1986 je nato zopet izdal kantavtorski album Desant na rt Dobre nade, konec 80-ih pa je svoje moči združil še s saksofonistom Primožem Šmitom in baskitaristom Alešem Joštom v projektu Javna vaja. Kot gost je sodeloval z različnimi glasbenimi skupinami (SRP, Strelnikoff itd.). Za njegovo delo je značilna ironija in kritika malomeščanske družbe.
Po letu 1981 je dolga leta vodil Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center (MKSMC Koper) v Kopru (do njegove ukinitve oz. izselitve 2015), Društvo prijateljev zmernega napredka ter stranko Akacije. Kandidiral je na vseh volitvah za mesto koprskega župana in po izvolitvi Borisa Popoviča vsak dan njegovega mandata izvajal monumentalni performans imenovan Kolenovanje pred mestno občino. Bil je svetnik v mestnem svetu MO Koper (2003-2007). Izvedel je vrsto "mehkoterorističnih" akcij; ena od njih je vatentat, ko s pihalnikom izstreliš v nasprotnika košček vate. V svojem dolgem ustvarjalnem življenju zamenjal več identitet in se v slovenski javnosti prikazoval v različnih personifikacijah.
Leta 2019 je dobil Ježkovo nagrado. V prijavi predloga, da Breclju leta 2019 podelijo Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki je ni prejel, je Peter Tomaž Dobrila med drugim zapisal: "Idejni vodja ter nosilni izvajalec želi s predstavitvijo mehko-terorističnih akcij zabavno nagovarjati vse generacije, naj v svojih okoljih rušijo dušečo prevlado korektnega vedenja in izražanja, s katerim Sistem varuje svojo prevlado in zakriva surovo jedro lastnega uničevalnega in nasilnega bistva."
Marko Brecelj je bil kljub hudi bolezni, s katero se je boril tri leta, do zadnjega trenutka poln načrtov in idej. Prav na kulturni praznik naj bi v Ljubljani v galeriji Vžigalica zaskvotal obstoječo galerijsko postavitev s predmeti in dokumenti iz mehkoterorističnih akcij ter z odlomki iz performativne prakse glasbenih nastopov.
