Avto reže ovinke po Mengeškem polju, medtem ko se za grebeni Kamniško-Savinjskih Alp počasi prebuja nov dan. Na Rudnem polju je parkirišče še skoraj prazno.

Namenjen sem na Tosc, 2275 metrov visok vrh v Julijskih Alpah, s katerega se ponuja izjemen razgled na Triglavovo skupino gora, v lepem vremenu pa pogled seže še dlje.

V temi čelna svetilka osvetljuje markacije, ki pohodnike usmerjajo proti Vodnikovemu domu in Triglavu. Pot se vije skozi mogočne pokljuške smreke. Kmalu srečam skupino petih veselih Dolenjcev in treh cvičkovih kraljic. Veliki nahrbtniki in popolna planinska oprava razkrivajo, da so namenjeni proti našemu očaku.

Za vsak primer po pozdravu nekoliko pospešim korak, saj pri tako razigrani druščini nikoli ne veš, kdaj se bo iz katerega nahrbtnika prikazala steklenička dolenjskega »malinovca«.

Sonce se počasi dvigne nad obzorje in zlato obarva vrhove Ablance, posije na planino Konjščico ter greben Spodnjih Bohinjskih gora. Pod stenami Sivih polic me strma pot pripelje do krnice Jezerca. Kratek postanek ob koritu za napajanje živine in hladnem izviru je več kot dobrodošel. Poletni pašniki so prava oaza za drobnico, ob koritu pa je nekaj lesa za obnovo stop proti Studorskemu prevalu.

Primož Lavre

Ko se kasneje vračam mimo istega mesta, me pohodnica iz Štajerske vpraša, zakaj je tam les. Brez razmisleka odgovorim: »Ja, gospa, mar ne veste? Jacuzzi bodo naredili za utrujene pohodnike.« Njen začudeni pogled in moj pomežik hitro razblinita sanje o razkošnem namakanju sredi planine, obdane z razgledi na Ablanco, Veliki in Mali Draški vrh ter Viševnik.

Na Studorskem prevalu se poti razcepijo proti Ablanci in Velikemu Draškemu vrhu, sam pa se za kratek čas spustim po poti proti Vodnikovemu domu in Triglavu. S klopce ob poti se odpre lep pogled na Bohinjsko jezero in planino Zgornji Tosc, kjer se po pašnikih že mirno pasejo ovce.

Nato zavijem desno na nemarkirano stezico, ki se vzpenja po južnem pobočju Tosca. Ob poti cvetijo rumene pogačice, diši materina dušica, med travami se bohoti svišč, tu in tam pa že zacveti tudi kakšna planika.

Sonce neusmiljeno pripeka, temperature naraščajo, vetra ni niti za vzorec, razgledi pa postajajo z vsakim korakom lepši. Ko na poti mimo nog švigne kakšna kača, pa se tudi srčni utrip poviša do skrajne točke, ob kateri bi zdravniki že uvedli medikamente. 

Snežišče pod Malim Toscem skoraj vabi, da se za trenutek ustaviš, se ohladiš in uživaš v enem najlepših pogledov na Triglav. Lahko pa predah izkoristiš tudi za to, da narediš še zadnjega snežaka v tem letu. Vrh Tosca je prava cvetoča preproga. Travniki so polni najrazličnejšega alpskega cvetja in ustvarjajo pravi botanični raj, v katerem izstopajo mehke preproge plahtice, ki so prava poslastica za drobnico.

Ko končno stopim na vrh, se odpre razgled, zaradi katerega je Tosc eden najlepših razglednikov Julijskih Alp. Triglav je skoraj na dosegu roke, mogočna Rjavina pa stoji tik ob njem. Proti zahodu se nizajo številni dvatisočaki, med katerimi posebej izstopa Debeli vrh s svojo značilno opečnato skalo.

Primož Lavre

Na vzhodu greben ločuje Krmo od Pokljuke, za njim pa se na obzorju dvigajo vrhovi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Kot bi rekli Korošci – »okuvonkuvo lepo«. Tudi planinske koče Vodnikov dom, Planika in Kredarica so lepo vidne, prav tako poti do njih, ki popeljejo planince naprej na Triglav, da lahko postanejo »tapravi Slovenci«.

Ob palici z žigom me pričaka še kamenček sreče – to sta tudi edina umetna artefakta na vrhu gore. Kamenček sreče tiho čaka, da ga nekdo odnese v dolino in mu podari novo zgodbo. Sam še nekaj časa ležim v travi. Nikamor se mi ne mudi. Na Toscu človek hitro ugotovi, da vrh ni vedno cilj. Včasih je največja nagrada preprosto to, da lahko v tišini opazuješ Triglav skoraj na dosegu roke.

In prav zato Tosc ni le eden izmed številnih dvatisočakov Julijskih Alp. Je gora, na kateri človek vedno znova spozna, da so najlepši razgledi tisti, ki si jih moraš prislužiti z lastnimi koraki.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Galerija

Primož Lavre