To je slikar, ki naj bi bil najvplivnejši sodobni umetnik

Revija s pomočjo piscev, umetnikov, kustosov in kritikov ocenjuje, kako so posamezniki ali skupine v zadnjem letu s svojimi idejami in delom vplivali na umetniško sceno. Tokrat je na seznam prvič uvrstila tudi gibanje.

Kot je po navedbah The Guardiana dejal urednik pri reviji JJ Charlesworth, seznam "priznava in prepoznava kulturne in politične premike v zadnjem letu". Na seznamu se je letos, kot je dodal, pojavilo več umetnikov in kustosov, ki so še leto prej spadali na obrobje umetnostnega sveta. "Ideja o umetniški sceni, na kateri prevladujeta Amerika in Evropa, ni več ustrezen prikaz dogajanja," je poudaril.

Marshall se je z lanskega 68. mesta na drugo mesto zavihtel po majski dražbi svoje umetnine Past Times. Sean Combs, znan kot P. Diddy, je umetnikov pogled na pastoralno evropsko aristokratsko sceno kupil za 21,1 milijona dolarjev. S tem je postala najdražja umetnina katerega živečega temnopoltega umetnika. Kot še spominja The Guardian, je nedavno njegovo novo delo Untitled (London Bridge) kupila londonska galerija Tate Britain. Po nekaterih navedbah je nanjo čakala štiri leta.

Marshall, ki je odrasel v losangeleškem okrožju South Central na višku bitke za državljanske pravice in že več let biva v Chicagu, je umetnik, ki ves čas pod vprašaj postavlja primat belcev v zgodovini umetnosti. Leta 2016 je v nekem intervjuju dejal: "Če nihče ne bo ustvarjal slik ljudi različnih ras, bodo nebelci vedno v težavah."

Zwirner je eden vodilnih svetovnih trgovcev z umetninami, pod okriljem katerega je več kot 60 umetnikov in galerij v Londonu, New Yorku in Hong Kongu. Med drugim zastopa tako Marshalla kot Yayoija Kusamo (16. mesto na lestvici) in Turnerjevega nagrajenca, nemškega fotografa Wolfganga Tillmansa (11. mesto).

Ko Zwirner spregovori, mu svet umetnosti prisluhne, je zapisano na spletni strani revije. Ko so denimo na začetku leta na industrijski konferenci izpostavili problem, da velike galerije destabilizirajo umetniški ekosistem, je predlagal, da bi jih umetnostni sejmi "obdavčili" in tako subvencionirali sodelovanje manjših. Nekaj mesecev kasneje je globalni direktor sejma Art Basel Marc Spiegler (24. mesto) oznanil takšno politiko.