Ajda Mlakar Dobra karma

Lepotica na televiziji očitno še ni rekla zadnje...

naslovnica izmajlova2 Svet24.si

Pred tremi leti je njen poklic visel na nitki, ...

macesnova gorica kocevski rog jansa pahor bobo10 Reporter.si

Janša pod Macesnovo gorico: Resnica je živela ...

ležeča Svet24.si

Borut Pahor: To nas skrbi, saj gre natančno tako,...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

"Planet TV ne sme končati v Orbanovih rokah"

14_1000x1000 Odkrito.si

Tako je videti zabava, ko Ceca postane babica!

Lea Sirk - obrez!!! Njena.si

Imena otrok teh znanih Slovencev se preberejo ...

Magazin

Slovenec Marin Medak prvi preveslal južno Sredozemlje

Deli na:
Slovenec Marin Medak prvi preveslal južno Sredozemlje

Foto: Primož Lavre

Primorskemu avanturistu Marinu Medaku je uspel nevsakdanji podvig. Kot prvi je preveslal južno Sredozemlje od Tunizije do Turčije. Pri podvigu sta mu pomagala Avstralec Huw Kingston, s katerim je začel veslaško avanturo, pustolovščino pa je sklenil skupaj z Grkom Dimitrisom Kokkorisom.

Medak in Kokkoris sta v sredo popoldan z za oceansko plovbo prilagojenim čolnom, ljubkovalno poimenovanim Mister Hops, priveslala do mesta Cesme na zahodu Turčije. Tako sta uspešno končala 1750 km dolgo pot vse od Hammameta v Tuniziji, od koder sta začela sila nevsakdanjo pustolovščino 12. februarja. Slovenski morski pustolovec je skupaj z avstralsko in grško pomočjo zarisal prvenstveno veslaško smer in to v izjemno zahtevnih razmerah.

"Do sedaj sem imel ob koncu odprav vedno mešane občutke, danes pa sem samo izredno srečen in vesel, da nam je uspelo. Brez pomoči meteorologa Jureta Jermana z Agencije Republike Slovenije za okolje bi bila verjetno s Huwom še nekje med Malto in Kreto ali pa celo v Libiji. V zadnjih dveh mesecih odprave je bilo toliko neznank, spreminjanja planov in prilagajanja, da komaj čakam povratek domov," je po koncu odprave dejal Medak, ki je kot prvi Slovenec pred sredozemskim podvigom preveslal Atlantik.

Južno Sredozemlje februarja ni najprijaznejši kraj za veslanje, morsko planjavo bičajo zahodni vetrovi s povprečno hitrostjo prek 100 km/h, ki ustvarjajo velike valove. Prav zaradi težkih vremenskih razmer je odprava trajala skoraj dva meseca, postanek na Malti in Peloponezu je bil daljši od načrtovanega, na morju pa sta veslača morala dostikrat počakati na boljše razmere na viharnem sidru, podobnem padalu, s katerim se hitrost barke upočasni.

Odprava je za pot od tunizijskega Hammameta do Malte potrebovala šest dni, deset dni veslanja je bilo potrebnega za pot od Malte do mesta Finikounda na Peloponezu v Grčiji, dodatna dva dneva sta bila potrebna še do peloponeškega Monemvasija, izhodišča za zadnji naskok do Turčije, kamor je slovensko-grška naveza priveslala po 24 veslaških dnevih potovanja.

loading...
Loading...